Fajonova, Židan in Nemec v zadregi: Peticijo proti predsedniku Evropskega parlamenta do sedaj podpisalo le 0,000751 odstotka državljanov EU

Foto: STA

V SD se, odkar so se morali odreči ministru za kulturo Prešičku, raje kot s potrebnimi reformami ukvarjajo s kulturnobojevniškimi temami, ki zanimajo redko koga izven njihovega milnega mehurčka. A ker so evropske volitve blizu, izkoristijo vsako priložnost, tudi če je obsojena na neuspeh. V dveh dneh, odkar so sprožili peticijo, v kateri pozivajo k odstopu predsednika Evropskega parlamenta, jo je v času pisanja podpisalo le nekaj več kot 3.800 ljudi. K večji udeležbi ne pomagajo niti podpisi trdega jedra levice Slovenije in Hrvaške. Med njimi so celo Milan Kučan, Danilo Türk, Stipe Mesić, Jadranka Kosor in drugi. Glede na to, da gre za mednarodno peticijo, gre za ničen vzorec volivcev EU, zato pobudnikom ne gre pripisovati resne možnosti za uspeh.

“Državljanke in državljani svobodne in povezane Evrope smo zgroženi nad nedopustnimi izjavami predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, ki jih je izrekel v nedeljo, 10. februarja 2019, na spominski slovesnosti v Bazovici v Italiji,” so začeli pri SD s pretepanjem mrtvega konja, poslanec in verjetni kandidat na volitvah v Evropski parlament Matjaž Nemec pa je danes panično širil peticijo po socialnih omrežjih.

Levičarji iz Slovenije in Hrvaške v peticiji zahtevajo takojšen odstop predsednika Evropskega parlamenta Tajanija potem, ko se je ta že opravičil za izrečeno in pojasnil, v kakšnem kontekstu je govoril.

Peticija ni zbrala niti odstotka potrebnih podpisov
Tajani je namreč že pojasnil, da je s pozdravom “Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija in naj živijo italijanski izgnanci” govoril o “istrskih in dalmatinskih italijansko govorečih izgnancih, njihovih otrocih in vnukih, med katerimi jih je bilo veliko na slovesnosti”. A to socialdemokratom v Sloveniji in na Hrvaškem ne zadostuje.

Igor Šoltes (Foto: Nova24TV)

V svoji peticiji tako spet trobijo o “fašističnih ozemeljskih težnjah, ki ne sodijo v Evropo 21. stoletja”, in obsojajo fašizem, pozabljajo pa na grozote, ki jih je zagrešil komunistični režim, katerega naslednici sta slovenska stranka Socialni demokrati in hrvaška SDP. Pri tem ravno tako pozabljajo, da je zgodovina italijanskega iredentizma veliko starejša od fašizma. A ni se bati, da bi levičarje pri njihovem klavrnem poskusu nabiranja poceni političnih točk na račun fašizma kdaj ovirala zgodovinska dejstva.

Dejstvo je, da je poleg prvopodpisanih pripadnikov rdeče elite peticijo, ki poziva Tajanija k odstopu, v zadnjih dveh dneh podpisalo vsega skupaj okoli 3.850 ljudi. To pomeni, s trenutnimi številkami na razpolago, da je peticijo podpisalo 0,000751 odstotka državljanov EU. Lahko smo tudi nekoliko bolj radodarni. Lizbonska pogodba iz leta 2007 določa, da imajo državljani EU možnost od Evropske komisije zahtevati, naj predlaga določen pravni akt, če zberejo določeno število podpisov.

Gre zgolj za poceni nabiranje političnih točk
To število je vsaj en milijon podpisanih iz vsaj ene četrtine vseh držav EU. Kratek izračun nam pove, da imajo v peticiji trenutno zbranih vsega 0,385 odstotka potrebnih glasov. Ob tem lahko dodamo, da vzpostavljanje iniciative zahteva še druge dodatne pogoje. Eden od teh, ki so relevantni za omenjeno peticijo, je najmanj šest tisoč podpisov slovenskih in vsaj 8.250 podpisov hrvaških državljanov.

Tako zelo hitro postane jasno, da so kakršnekoli sanje o zahtevah, da se “do izjav predsednika Evropskega parlamenta nujno opredelita tudi Evropski svet in Evropska komisija”, prazne. Vse skupaj je zgolj priložnost Socialnih demokratov, da nekoliko popravijo svoj profil med svojimi volivci, ki trpi vse odkar so prepustili Šarcu, da odstavi ministra za kulturo Dejana Prešička.

Socialdemokrati so namreč v precepu, znašli so se med svojevrstno Scilo in Karibdo. Na eni strani jim manevrski prostor odžira bolj radikalna Levica, na drugi strani pa se je na do zdaj “njihov” teritorij partizanstva in vrednot NOB prerinil premier Marjan Šarec s svojo LMŠ.

In kdo je na seznamu prvopodpisanih? Iz Slovenije so na seznamu dr. Milan Brgez, dr. Gabi Čačinovič VogrinčičMitja Čander, dr. Borut BohteTanja FajonRoni KordišJurij KrpanMilan KučanMatjaž Nemec, dr. Ciril Ribičič, ddr. Rudi RizmanAldo Rupel, dr. Vasilka SancinJožef Školč, dr. Igor Šoltes, dr. Danilo TürkAleš Šteger in Dejan Židan.

Ivan Šokić