fbpx

Fake news slovenskih medijev: “Tanja Fajon je edina, ki od evropskih poslancev hodi v službo”

Tanja Fajon (Foto: STA)

V zadnjih dneh je večina slovenskih dominantnih medijev povzemala izsledke spletne strani MEPranking, ki naj bi merila in ocenjevala delo evropskih poslancev. Kar naenkrat smo v Sloveniji imeli številne nove strokovnjake parlamentarnega dela evropskih poslancev – od Valicona, novinarjev Financ, Dela, Studia City ipd. Enodnevni analitiki dela Evropskega parlamenta so en za drugim ugotavljali, da je Tanja Fajon edina, ki pravzaprav opravlja svoje poslanstvo v Evropskem parlamentu in da je vsaj za en razred boljša od drugih poslancev iz Slovenije. To je seveda čista neumnost. Poslanka Tanja Fajon se glede na svoje aktivnosti uvršča šele na 323. mesto v Evropskem parlamentu, a jo MEPranking zaradi (statistično neizmerljive) funkcije podpredsednice S&D s ponderiranjem uvrsti na visoko 49. mesto.

Dejstvo je, da statistika, kakršna koli že je – dobra ali slaba –, v nobenem primeru ne pove ničesar o dosežkih, vsebini in uspešnosti poslanca. A če jo že merimo, bi morali biti pri tem korektni in konsistentni. Spletna aplikacija MEPranking ni ne eno ne drugo, saj ima že od nastanka velike težave, ko gre za realno uvrščanje in ponderiranje aktivnosti, ki jih evropski poslanci opravljajo. V preteklem mandatu so merili le surovo statistiko, pri tem pa niso razlikovali med vrednostjo različnih atributov (poslanskimi aktivnostmi), ki jih algoritem uporablja za izračun “produktivnosti” poslanca – število vloženih amandmajev, vprašanj Evropski komisiji, govorov, poročil, mnenj, obrazložitev glasovanj ipd. Ker so se številni evropski poslanci nad tem pritoževali, so na MEPrankingu prvič spremenili algoritem in začeli statistiko “uteževati” oziroma ponderirati glede na pomembnost posamezne aktivnosti. Ta sistem je bil po vsej verjetnosti še najbolj realen, bil pa je najbrž manj pravičen do predsednikov poslanskih skupin in predsednika parlamenta, saj se običajno le-ti zaradi narave svojega dela (vodenje inštitucije oziroma poslanske skupine) ne ukvarjajo prav veliko z amandmiranjem ali pisanjem poročil.

Ta prenovljeni algoritem je bil v veljavi vse do leta 2018. Po treh letih aktualnega mandata, julija 2017, je bila uradna uvrstitev slovenskih poslancev na lestvico MEPranking naslednja:

  1. Patricija Šulin, 36. mesto / od 751
  2. Igor Šoltes, 49. mesto / od 751
  3. Ivo Vajgl, 73. mesto / od 751
  4. Milan Zver, 113. mesto / od 751
  5. Romana Tomc, 174. mesto / od 751
  6. Franc Bogovič, 321. mesto / od 751
  7. Tanja Fajon, 476. mesto / od 751
  8. Alojz Peterle, 590. mesto / od 751

Nato pa je leta 2018 MEPranking še drugič, tokrat drastično spremeni svoje ponderiranje in s tem vstopil v nevarno polje subjektivnega ocenjevanja, kjer dejanska statistika aktivnosti poslancev ne šteje prav veliko, včasih pa ne šteje prav nič. V ocenjevanje so vključili pojavljanje na družbenih omrežjih, “pomembnost” posameznega poročila, amandmaja, funkcije, ki jih zasedajo, itn. Tako se vodja poslanske skupine, ki je praktično brez aktivnosti in si še z nekaterimi drugimi poslanci deli enega od zadnjih statističnih mest, danes uvrsti na sam vrh lestvice, enako velja za podpredsednike, predsednika parlamenta ipd.

Zgrešenost tega sistema se zelo jasno pokaže pri uvrstitvi Guya Verhofstadta, predsednika poslanske skupine liberalcev. Verhofstadta MEPranking uvršča na 5. mesto najbolj produktivnih poslancev, čeprav je statistično uvrščen šele na 673. mesto.

Kljub izjemno slabemu statističnem povprečju (673. mesto) je torej Verhofstadt uvrščen na elitno 5. mesto MEPrankinga. Kako? Zakaj? Statistika njegove aktivnosti tega ne prikaže. Ko primerjamo Verhofstadtovo statistiko s statistiko nekoga brez funkcije – naj bo to poslanec EPP  Zdechovský, kaj hitro ugotovimo, da se Zdechovskýju, ki se glede na število svojih aktivnosti uvršča med najbolj pridne poslance (5. mesto v EP), a ga ponderirana ocena kaznuje za kar 267 mest, godi velika krivica:

Izjemno dobra statistika poslanca Zdechovskyja, a slaba končna uvrstitev na lestvico MEPranking.

Res je, da šefi poslanskih skupin opravljajo politično izjemno pomembno delo, ki se na statistiki ne odraža, a potem takšno orodje ne moremo imenovati statistično orodje ali orodje za merjenje produktivnosti, ampak orodje za podajanje subjektivnih ocen dela poslancev. Nekredibilnost sistema lahko dodatno prikažemo na primerih dveh poslancev: Tanje Fajon in Milana Zvera. Poslanka Fajonova je zaradi svoje funkcije podpredsednice poslanske skupine S&D z repa seznama s spremembo algoritma v enem dnevu skočila med 50 “najbolj produktivnih poslank in poslancev”, dr. Zver pa je padel z 82. mesta na 513. mesto. Pri tem, da beleži dr. Zver boljšo statistiko v kar štirih od sedmih atributov/aktivnosti, ki jih za svojo oceno meri MEPranking.

Statistična primerjava dela Tanje Fajon in Milana Zvera. (Vir: MEPranking.eu)

Takšnih drastičnih sprememb si ne bi smelo dovoliti nobeno resno analitično orodje. Sistem, ki naj bi meril aktivnost in produktivnost poslancev, ki obenem dovoljuje, da se poslanec brez merljive statistike ali pa z minimalno aktivnostjo uvrsti med 10 “najbolj aktivnih”, je zagotovo vsaj nekredibilen, če ne povsem nemerodajen. Slovenski dominantni mediji in enodnevni “eksperti” se seveda požvižgajo na ta dejstva in ob subjektivni oceni ne dodajo tudi statistične ocene dela poslancev, ki jo MEPranking zelo dobro pokaže. Zato spodaj podajamo še rangiranje slovenskih poslancev glede na njihovo statistiko, kot jo izmeri MEPranking.EU na dan 27. januar 2019:

Rangiranje MEPrankinga naših dominantnih medijev ni zanimalo vse do zdaj, ko so v algoritme drastično posegli in na prvo mesto neupravičeno postavili Tanjo Fajon. Dejanska statistika prikaže povsem drugo sliko od te, ki vam jo zadnje dni – in najbrž še do volitev – prodajajo slovenski mediji.

H. M.

Komentarji so onemogočeni.