Fanatik Židanove stranke SD – glasne nasprotnice “sovražnega govora”, grozil!

Vidni član stranke SD Boris Makoter. (Foto: FB)

Vidni predstavniki Socialnih demokratov vseskozi opozarjajo na fenomen širjenja tako imenovanega sovražnega govora in pri tem na nujo po vzpostavitvi strpnosti v družbi. Očitno pa ti filtri veljajo le za tiste, ki se ne strinjajo z njimi, ko pa gre za njihove, je zgodba povsem drugačna. Borci proti sovražnem govoru so se namreč zavili v molk, ko so bili seznanjeni s tem, da goreči član Socialnih demokratov Boris Makoter preko družabnega omrežja grozi nekomu z drugačnim političnim prepričanjem.

Na neprimerno obnašanje Borisa Makoterja je opozoril Tine Ribič, ki je zapisal: “Vidni član/članica SD mi redno grozi in tega imam počasi dovolj!! Se spet odpirajo rovi??” Ob tem je dodal, da je za mnenje glede obnašanja Makoterja povprašal vidne člane SD (prvaka SD Dejana Židana, evropska poslanca Tanjo Fajon in Milana Brgleza in glavnega tajnika stranke SD Dejana Levaniča), a odgovora ni dobil.

Fotografija osebe Tine Ribič.

Sprenevedanje Fajonove še toliko bolj čudi, glede na to, da je bila po terorističnem napadu v Strasbourgu decembra lani zgrožena, ko so jo uporabniki družabniki omrežij opozorili, da so teroristična dejanja posledica njenega nespametnega in strastnega zagovarjanja promigrantskih politik. Vse kritike je označila za sovražne in preko Twitterja pozvala ljudi, da naj se vzdržijo agresivnih komentarjev. “S tem se namreč (čeprav nevede) postavljajo na stran napadalcev in nosijo velik del odgovornosti,” je pri tem zatrdila. Po eni strani pa morda molk Fajonove toliko le ne čudi, glede na to, da se je Makoter v času volilne kampanje izrazito angažiral in nagovarjal državljane, da naj volijo zanjo.

Kar jim ni povšeči, označijo za tako imenovani sovražni govor
Na lanskoletnem posvetu stranke SD o dvigu kulture dialoga je bilo mogoče slišati, da je več kot nujna odločna družbena reakcija na pojave sovražnega govora. Po dogodku, na katerem naj bi govorili o kulturi dialoga, je postalo znano, da ga je Fajonova organizirala z namenom, da bi salonske levičarje ustrahovala glede strahu, ki naj bi ga širili desničarji. Po eni strani pa to toliko ne čudi, glede na to, da so dogajanje, ki je potekalo v salonu Maximarketa, nadzirali zadnji predsednik Komunistične partije Slovenije Milan Kučan ter številni drugi privilegiranci. Poleg Brgleza in Židana nista manjkali niti ministrica za pravosodje Andreja Katič in državna sekretarka Dominika Švarc Pipan. 

Partijski šef Kučan je kot slavnostni govornik na prireditvi pri spomeniku na Brdcih v organizaciji Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Idrija – Cerkno izpostavil, da naj bi sovražni govor predstavljal enega največjih sovražnikov sodobne družbe. Verjetno ni treba posebno poudarjati, da je Kučan s tem protiustavno hujskal proti drugače mislečim in pozival organe pregona ter vladajočo politiko k omejitvi svobode govora in k obračunu s tako imenovanim sovražnim govorom.

Gre za nadaljevanje komunističnih praks
Pregon sovražnega govora je pravzaprav le nadaljevanje komunističnih praks iz Jugoslavije, saj izhaja prvi takšen zakon iz zloglasnega 133. člena o verbalnem deliktu, ki bi ga danes radi določeni jugonostalgiki in levičarji očitno kar ponovno uvedli. 133. člen o verbalnem deliktu je poleg vsake kritike takratnih rdečih oblasti prepovedoval tudi “razbijanje bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti”. Namen tega člena je bil seveda, podobno kot v Sovjetski zvezi, uveljavljanje politične korektnosti pri slehernem državljanu, od katerega se je pričakovalo, da bo deloval v skladu z načeli partije, in pa obramba multietnične narave Jugoslavije.

Dandanes lahko vidimo, da levičarji delujejo po principu, da svojim nasprotnikom dajejo etiketo sovražnega govora in jim s tem odvzamejo pravico do svobode govora. Ko pa člani SD, tako kot v tem konkretnem primeru, širijo sovraštvo, pa se molči in spreneveda. Se mar borci proti sovražnemu govoru le potihoma strinjajo z delovanjem gorečega člana SD?

Hana Murn