fbpx

Finalist za guvernerja Banke Slovenije postaja bankster, ki je del omrežja spornega odvetnika Mira Senice in ima težave z izražanjem v angleškem jeziku!

Foto: STA

Neusmiljeno se izteka čas, da predsednik republike Borut Pahor predlaga novega guvernerja Banke Slovenije. V ponedeljek, 17. septembra, opolnoči bo znan kandidat, ki bo za imenovanje na vrhu Banke Slovenije potreboval podporo vsaj 46 glasov poslancev Državnega zbora RS. Pahor, ki do sedaj ni imel večjih težav pri kadrovanju, se je trenutno znašel v težavah, saj sta mu izmed prijavljenih kandidatov ostala Primož Dolenc in Marko Bošnjak; sploh slednji je problematičen, saj je bankster, ki sploh ne zna angleškega jezika, se ne spozna na bančni posel, za nameček pa je celo del omrežja Mira Senice. 

Čeprav je nekdanji politik LDS in SD ter nekdanji član Evropskega računskega sodišča Milan M. Cvikl nenehno lobiral naokrog in ob tem imel celo podporo novoizvoljenega predsednika Državnega zbora RS Dejana Židana, menda tudi šefinje Pahorjevega kabineta Alje Brglez in mlajšega dela tranzicijske levice, se Pahor ni odločil zanj. Cvikl naj bi po navedbah Požareporta obljubljal, da bo v primeru izvolitve delil licence za vodenje bank tudi tistim, ki je sicer nikdar ne bi dobili. Tonetu Ropu naj bi celo obljubil, da mu bo pomagal pri podpori za predsednika uprave SID banke.

Glede na to, da učinkovite politične podpore nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Feistić kljub družinskim povezavam nima, prav tako tudi ne direktor družbe Triglav skladi Benjamin Jošar, kot najbolj verjetna kandidata ostaneta sedanja viceguvernerja Banke Slovenije Marko Bošnjak in Primož Dolenc. Oba uživata podporo novoizvoljene vlade Marjana Šarca, pri čemer pa je potrebno poudariti, da nihče nima zadostnih 46 poslanskih glasov poslancev. Iz tega razloga se je sprožilo lobiranje v ozadju, pri čemer pa naj bi bil Pahor bolj naklonjen Bošnjaku kot Dolencu.

Foto: STA

Zamolčal informacije v povezavi z Mirom Senico
Ko govorimo o Marku Bošnjaku, ne smemo mimo tega, da ta oktobra 2015 ni več veljal za primernega uslužbenca Hypo banke. Do tedaj je bil namreč član uprave omenjene banke. Po zanesljivih informacijah Požareporta jo je moral Bošnjak zapustiti, potem ko sta banko prevzela ameriški finančni sklad Advent International in Evropska banka za obnovo in razvoj, in to zaradi spornih povezav z odvetnikom Senico. Bošnjak je namreč kot član uprave vodstvu banke na škodo banke zamolčal informacije v povezavi z Mirom Senico.

Ob tem ne smemo pozabiti, da Senico sicer preiskuje specializirano državno tožilstvo v povezavi s Hypo banko.  Bošnjak se je po odhodu iz banke posvetil svetovanju. Januarja 2016, v času kandidature za viceguvernerja Banke Slovenije, ko je Banko Slovenije še vodil Boštjan Jazbec, pa je na svojem profilu (Bošnjak) na poslovnem omrežju Linkedin celo zapisal, da je še vedno aktualen član uprave Hypo banke, čeprav to ni bil več kar tri mesece.

Po navedbah poznavalcev je Bošnjak del omrežja Senice v ozadju, ki se je pričelo oživljati v času vlade Mira Cerarja. Zanimiv pa je podatek, da je bil novoizvoljeni zunanji minister Cerar dlje časa pogodbeno zaposlen pri Senici. Nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, ki trenutno svetuje tudi Pahorju, je celo bil tisti, ki je Bošnjaka predlagal za viceguvernerja Banke Slovenije. Kakšno naključje, kajne? Sicer pa naj bi Bošnjak v času, odkar je na mestu viceguvernerja, na Banko Slovenije pripeljal vsaj deset prijateljev iz Hypo banke. Pravijo, da kjer je bil zraven Bošnjak, so novinarji v kratkem vse zvedeli, zato ne čudi, da ga označujejo tudi kot “mešetarja” z informacijami.

Miro Senica in Katarina Kresal (Foto: STA)

Ima težave z govorom v angleškem jeziku
Poleg tega pa je Bošnjak za mesto guvernerja Banke Slovenije neprimeren, ker ima težave z govorom v angleškem jeziku, le s težavo pove kaj argumentiranega. Vse, kar izreče, mora prebrati, omejen pa naj bi bil zgolj na revizorska in računovodska vprašanja, tuja pa naj bi mu bila denarna politika. Bošnjak, ki je pred dnevi s pomočjo Dela poskušal očrniti Dolenca s podatki o lobističnih kosilih, naj bi se prav tako dobival s poslanci, pri čemer se je osredotočil na Meščevo Levico in v sproščeni opravi obiskal njihov sedež.

Bošnjak, ki se želi zavihteti na vrh Banke Slovenije, je na sestanke Evropske centralne banke konstantno zamujal, na sestankih molčal, se izogibal razpravljanju in od časa do časa celo prej odšel domov. Pri svojih odhodih v Frankfurt je Banki Slovenije povzročal finančne stroške, saj je iskal lete ter jih nato venomer prestavljal. Marsikdo si bo po prebranem upravičeno rekel, neverjetno, da lahko takšen človek postane favorit za guvernerja Banke Slovenije. Glede na to, da se pojavljajo govorice, da naj bi Šarec Pahorju namignil na vnovični razpis za guvernerja, se poraja vprašanje, kaj se bo zgodilo?

 

Prikaz nasprotnih dejstev:

  1. Avtor članka v splošnem uporablja žaljivo terminologijo »bankster« na podlagi neargumentiranih očitkov.
  2. Z izražanjem v angleškem jeziku nimam težav. Angleški jezik aktivno uporabljam, za kar imam tudi potrdilo. Pasivno še nemški jezik. 15 let sem delal v mednarodnih družbah, kjer sem na dnevni ravni komuniciral s sodelavci v angleškem in nemškem jeziku, prav tako redno poročal v tujino v obeh jezikih.
  3. Navedba, da se ne spoznam na bančni posel in da sem omejen zgolj na revizorska in računovodska vprašanja, tuja pa naj bi mi bi bila denarna politika, je neutemeljena. Z revizijo in računovodstvom sem se prenehal ukvarjati leta 2006, res pa je, da imam dve revizorski licenci. Od takrat dalje se ukvarjam z bančništvom, financami, poslovno politiko in strategijo, upravljanje s tveganji, prestrukturiranji, denarno politiko, nadzorom, reševanjem bank, regulativo. Skratka z vsemi področji, ki so v domeni Banke Slovenije, vključno z revizijo in računovodstvom. Ravno tako sem se v postopku izbora za viceguvernerja kot v postopku izbora za guvernerja BS izkazal kot strokovno ustrezno podkovanega.
  4. V članku navajate, da sem zamolčal informacije. Stranka, ki jo omenjate v članku, je bila ena izmed mnogih strank, ki je bila v fazi prestrukturiranja, obravnava profesionalno v skladu z vsemi bančnimi pravili in načeli, izpostavljenost banke do nje pa se je uspešno zniževala. Odločno zanikam kakršnokoli škodo za banko, o kateri namiguje avtor članka. Navedbe so preverljive tudi na sami banki.

5.Informacijo, da sem moral banko zapustiti, odločno zanikam. Hypo banko sem zapustil na lastno željo, zaradi različnih pogledov na novo strategijo banke, ki jo je postavil nov lastnik.

  1. Poslovnega omrežja LikedIn nisem redno uporabljal in posodabljal. Kakršnakoli drugačna dejstva oz. namigovanja odločno zanikam.
  2. Odločno zanikam navedbo, da bi na Banko Slovenije pripeljal vsaj deset prijateljev iz Hypo banke. Sam nisem sodeloval niti v enem zaposlitvenem postopku na Banki Slovenije, kjer bi bil izbran sodelavec Hypo banke ali katere druge banke, kjer sem deloval. Je pa na Banki Slovenije zaposlenih več bivših in odličnih sodelavcev iz bank in družb, kjer sem deloval v preteklosti (Volksbank, Sparkasse, Hypo, Simobil). Vsi kadrovski postopki v BS potekajo v skladu z zakonodajo in internimi pravnimi akti Banke Slovenije.
  3. Navedbo: »Pravijo, da kjer je bil zraven Bošnjak, so novinarji v kratkem vse zvedeli, zato ne čudi, da ga označujejo tudi kot “mešetarja” z informacijami,« ostro zanikam. Kot član Sveta Banke Slovenije zaupne informacije varujem v skladu z 47. členom ZBS-1 in v skladu s Pravilnikom o varovanju zaupnih podatkov v Banki Slovenije. Izrecno poudarjam, da nimam nobenih stikov z novinarji izven uradnih protokolov BS, ki so preko službe za stike z javnostjo v BS, tiskovnih konferenc ter ob robu konferenc in seminarjev.
  4. Vašo navedbo, da sem poskušal očrniti kolega Primoža Dolenca z internimi podatki o lobističnih kosilih” odločno zanikam, saj gre za neresnico.

Drži pa, da sem bil v Državnem zboru na predstavitvah pri sedmih poslanskih skupinah, kamor so me posamezne poslanske skupine povabile.

  1. Prav tako odločno zanikam navedbe o zamujanju in nesodelovanju na sestankih na ECB-ju. Sestankov sem se redno udeleževal (prisoten sem bil na vseh) vedno pa sem tudi sodeloval v razpravah. Prav tako zanikam predčasne odhode domov, sem pa poskušal priti domov po zaključku sestankov na ECB-ju, saj ni bilo potrebe po daljšem bivanju v Frankfurtu in dodatnih stroških povezanih s tem. Organizacijo potovanj in sodelovanje v razpravah je sicer možno preveriti v dokumentaciji BS, EBA in SRB. Vse službene poti sem opravil v skladu z internim Pravilnikom o službenih potovanjih zaposlenih v Banki Slovenije

 

H. M.