fbpx

Franc Kangler končno dočakal vrnitev kamere

Foto: STA/Twitter

Nekdanji župan Maribora in poslanec Državnega zbora RS Franc Kangler je pred nekaj dnevi vnovič sedel v klop Državnega sveta, kar nakazuje njegovo veliko vrnitev. Tja je bil sicer enkrat že izvoljen, pa mu državni svetniki niso potrdili mandata. Kljub temu, da so krivico popravili šele ustavni sodniki, je Kangler vseeno ostal brez mandata. 

Nekateri izmed svetnikov so se Kanglerju ob vrnitvi opravičili s kratkim opravičilom, nekaterim pa se tudi to ni zdelo vredno. Po svoje je kratko potegnil tudi Boštjan Polegek, ki je Kanglerju zaprl vrata Državnega sveta, po tem ko je Kanglerja obsodil na nepogojno zaporno kazen v višini sedem mesecev. Polegeku namreč ni uspela kandidatura za višjega sodnika, dejstvo pa je, da je konec koncev Sodni svet tisti, ki ve, kolikšno težo je nosil pri tem primer Kangler.

Odvzeto kamero leta 2011 so mu vrnili
Kljub trudu, da bi Kanglerja čim bolj politično osamili, je temu uspelo velik del tožb zavreči, pred njim pa je še vedno nekaj obravnav. Kangler se je tako v zadevi Toplarna znašel na zatožni klopi na mariborskem okrajnem sodišču, kjer mu tožilstvo očita zlorabo položaja. Poleg njega je bilo mogoče videti Mojmirja Grmeka, direktorja javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Kangler je na družbenem omrežju Twitter glede omenjene obravnave sporočil, da mu je policija vrnila kamero, ki mu je bila zasežena v času hišne preiskave, ki je bila 4. maja 2011. “Danes sem na sodišču v MB dobil nazaj kamero, katero so mi dne 4.5.2011 zasegli! Kriminalist Aleksander  Geršovnik je kar z nožem odrezal vse kable! Pozivam @policija_si , da mi jo spravi v prvotno stanje in popravi škodo.”

Kanglerju so bile kršene človekove pravice
V poročilu Odbora 2015 za človekove pravice je mogoče prebrati, da je kriminalist Geršovnik izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov uporabljal po oddanem poročilu, kljub temu, da to ni dovoljeno v skladu z internim navodilom generalnega direktorja policije in Zakonom o kazenskem postopku. Iz tega razloga policija ne bi smela zadrževati kopij, ampak jih predati v roke tožilstvu. Geršovnik pa je kljub temu uporabljal kar originale prepisov, ki jim je bil mesto na tožilstvu, kar predstavlja kršitev Zakona o kazenskem postopku in Kanglerjevih človekovih pravic. Za Odbor 2015 je poleg tega zapisal, da je Grešovnik Kanglerju onemogočil prosto izbiro priče pri hišni preiskavi in s seboj pripeljal svojo agentko, navaja portal vfokusu.com. Njeni podatki so se nahajali poleg zahteve za prisluhe Kanglerju, s čimer so bile ponovno kršene njegove človekove pravice. V zadevi Ježovita je Geršovnik pisal poročilo kot dopolnitev kazenske ovadbe in poleg tega  priložil prepise pogovorov, za katere pa ni imel potrebne odredbe pristojnega preiskovalnega sodnika, s čimer so bile vnovič kršene Kanglerjeve pravice.

N. Ž.