Generalni državni tožilec Šketa še kar sanja o uvedbi verbalnega delikta – kdaj bo pokazal rezultate boja proti organiziranemu gospodarskemu kriminalu?

Drago Šketa (Foto: STA)

Generalni državni tožilec Drago Šketa je ob prevzemu položaja med prednostne naloge zapisal pregon sovražnega govora. V letu dni na tem področju sprememb ni bilo, a Šketa je v pogovoru za tednik Mladina napovedal, da bo vztrajal, da se tožilstvo odreče omejitvam, ki so si jih postavili sami, in predlagal strožjo kazensko zakonodajo. Precej nenavadno, glede na to, da v istem intervjuju prizna, da je tovrstnih primerov pregona sovražnega govora zelo malo. Sama uvedba bi pomenila selektiven pregon tistih dejanj, ki bi jih mnenjski voditelji in mediji označili za “sovražne.” A Šketa, če nas spomin ne vara, je ob imenovanju napovedal trd boj proti organiziranemu gospodarskemu kriminalu. Rezultat slabega tožilskega dela je tudi odmrznjeno premoženje razvpitega odvetnika Mira Senice.

Po prepričanju generalnega državnega tožilca bi bilo nujno treba spremeniti zakon o varstvu javnega reda in miru, da bi se jasneje opredelil tudi prekrškovni vidik sovražnega govora. “Niso vsi sovražni zapisi tudi kaznivo dejanje sovražnega govora, zagotovo pa jih je veliko med njimi blažjih kršitev, prekrškov. Poleg tega bo treba tudi kaj spremeniti glede spleta in družabnih omrežij, da bi administratorji lahko po nemškem modelu ažurno brisali najbolj sovražne ali žaljive zapise, ki pa ne pomenijo kaznivih dejanj,” je dejal.

Sovražni govor se lahko obravnava kot kaznivo dejanje ali kot prekršek. Primerov pregona sovražnega govora kot kaznivo dejanje je v Sloveniji zelo malo, a kot je povedal Šketa, je tudi prekrškovnih postopkov policije zaradi sovražnega govora izredno malo. “Pričakoval bi, da bo po prekrškovnem pravu za sovražni govor izdanih več predlogov, odločb in izdanih glob, pa to ni res. In to je velik problem, veliko je namreč sovražnih zapisov, ki niso kaznivo dejanje, zagotovo pa so prekršek. Zakonodajo je treba urejati od spodaj navzgor. Novi zakonodajalec ima priložnost, da to področje prevetri, tako v kazenski zakonodaji kot tudi v prekrškovni,” je opozoril.

Na vprašanje, zakaj boj s sovražnim govorom na ravni prekrškov ne deluje, je izpostavil stališča, po katerih splet ni javno mesto, poroča STA. S tem se Šketa ne strinja. “Če gre za javnosti dostopne zapise, kot na forumih ali komentarjih in družbenih omrežjih, potem je to pač javno mesto. Enako kot vsak zid, na katerem je neki zapis, narejen s sprejem. In če gre za zapisano sovražnost, se mora to tudi procesirati v enem in v drugem primeru,” verjame.

C. Š.