fbpx

Globoka država z vsemi topovi nad vlado

Foto: Montaža Demokracija, Twitter

Potem, ko je Marjan Šarec naznanil svoj odhod z mesta predsednika vlade in s tem vrgel puško v koruzo, se je država soočila s prvim valom epidemije novega koronavirusa. Ker priprava na epidemijo ni stekla, ko je bilo že jasno, da je tudi v sosednji Italiji vrag vzel šalo, je bila aktualna vlada pred hudim izzivom. Ni bilo namreč dovolj zaščitnih mask in ventilatorjev. “Nabava medicinske opreme na začetku epidemije je tako potekala v norih okoliščinah,” je pojasnil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in ob tem dodal, da so s kolegi na ministrstvu naredili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da so zdravstvu v najkrajšem času zagotovili opremo. Počivalšek, ki za razliko od marsikoga drugega v Šarčevi vladi, ni vrgel puške v koruzo, saj se je med drugim zavedal, da v takih razmerah predčasne volitve niso niti najmanj v dobro državljanov, se je znašel med tarčami globoke države. Njen cilj namreč je čim bolj oslabiti posamezne člene vlade, da bi se na oblast spet vrnili njihovi. Pri tem pa jim je prav malo mar, da se nahajamo v 2. valu epidemije, grozi pa tretji val.

Potem, ko so se poslanci DeSUS in SMC odločili, da kljub razburkanemu morju prevzamejo odgovornost in poprimejo za krmilo v okviru nove vlade, so s tem podrli načrte vseh tistih, ki so se nadejali, da bo prišlo do predčasnih volitev. Glede na to, da je kronično primanjkovalo zaščitne in medicinske opreme, je obstajala nuja, da se le to zagotovi v najkrajšem možnem času. Če bi se mencalo in čakalo, kot je to sicer v navadi pri nas, bi lahko umrlo še več ljudi, tega pa si nikakor nismo smeli dovoliti. Kljub temu, da je soodgovornost za situacijo v kateri smo se znašli na strani današnje opozicije, ti niso zmogli samorefleksije, ampak so se raje vrgli v napad na vlado, češ da so ti in oni ukrepi nesmiselni, na živce jim je šel vladni govorec Jelko Kacin, itd.

S pomočjo Galeta in ustvarjalcev Tarče ustvarili domnevno afero
Potem, ko so videli, da je nabava zaščitne opreme stekla, so akterji globoke države poskrbeli za to, da se v spregi z javno RTV Slovenija, poskrbi za ustvarjanje domnevne afere “zaščitna oprema”. Za to so izkoristili sedaj nekdanjega uslužbenca iz Zavoda za blagovne rezerve Ivana Galeta in ga v oddaji Tarča predstavili kot tako imenovanega žvižgača. Takoj po tem so z namenom pridobivanja nasprotnikov vlade ustvarili Facebook skupino v podporo Ivanu Galetu, ki se je pričakovano kaj kmalu sprevrgla v pravo tovarno sovraštva. Podobno velja tudi za ostale Facebook skupine, ki so zrasle kot gobe po dežju z namenom pozivanja k udeležbi na protivladnih protestih. Z njimi pa niso ciljali le na nevladnike, ampak tudi na tiste, ki se sicer ne zanimajo za politiko in jih je tako še lažje prepričati s populističnimi puhlicami. S pomočjo nadaljnjih sag oddaje Tarča in pričanj “neodvisnih” strokovnjakov, za katere se je kaj kmalu izkazalo, da so daleč od tega, so nadaljevali z izvajanjem pritiskov.

Sledili sta interpelaciji in preiskava na domu
Pritiski so šli na roko opoziciji, da preusmeri pozornost javnosti od dejstva, da je soodgovorna za to, da so novo vlado pri soočanju z epidemijo, pričakala prazna skladišča zaščitne opreme. Najprej so poskušali potunkati ministra za obrambo Mateja Tonina in v javnosti prikazali novico, da je bila njegova mati vpletena v sklenjeno pogodbo Zavoda za blagovne rezerve in podjetja Acron. To je Tonin nemudoma odločno zanikal, kaj kmalu pa so to spoznali tudi drugi. Opozicija se je zato odločila, da najprej vloži interpelacijo zoper Zdravka Počivalška, pri tem so med drugim računali, da bodo s pomočjo poslušnih osrednjih medijev, ustvarili tako velik pritisk na poslance SMC in ostale poslance koalicije, da bo vlada pričela razpadati. Ker je minister Počivalšek očitke argumentiral z dejstvi in ob tem razkril, da je tudi njihov žvižgač podpisoval pod pogodbe, ki se jim zdijo sporne, se je njihov poskus klavrno ponesrečil. Nato so se odločili, da se z interpelacijo spravijo še na ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Sledila je hišna preiskava NPU na domu ministra Počivalška. Ker je minister Hojs zaznal, da gre pri preiskavah NPU za politično motivirane aktivnosti, se je odločil sprejeti politično odgovornost in ponudil svoj odstop. Hojsova interpelacija se je na račun izrazite ideološke usmerjenosti ravno tako končala v prid ministra, premier Janez Janša pa se je temu primerno odločil, da pozove Hojsa k nadaljevanju ministrovanja.

Ker so vsi poskusi pritiskov na ministre propadli, so v ospredje stopili protivladni protestniki, ki so se čez noč med drugim pričeli zanimati za čistočo narave, ko pa se je v preteklosti gradilo najbolj umazane projekte, sledu o njih ni bilo nikjer. Na protestih, kjer se je grozilo s smrtjo, je bilo mogoče ugledati tudi marsikaterega poslanca opozicije, ki se je nadejal, da si s tem nabere nekaj poceni političnih točk. Ko je nastopila jesen je postalo jasno, da število okužb s covidom vedno bolj narašča. Kljub temu, da je stroka ob oziranju na sosednjo Italijo oblikovala ukrep, ki je od otrok zahteval nošenje zaščitnih mask v šolah, so bili pritiski s strani opozicije, še posebej stranke SD in sindikata SVIZ (Branimir Štrukelj), tako močni, da se je ukrep omililo. Ko je postalo znano, da je število okužb vnovič pričelo naraščati, so seveda spremenili ploščo, češ kako je vlada nesposobna in ne posluša stroke. Na plano so prišli influencerji tipa Zlatko, za katerega se je kasneje izkazalo, da je v preteklosti podprl stranko LMŠ. Zlatko je tekom svojega udejstvovanja vršil pritisk na kulturnega ministra Vaska Simonitija, spravil pa se je celo na direktorja NIJZ pri čemer je nedvomno na mestu vprašanje, kako je Zlatko sploh vedel, kje najti Milana Kreka ravno v tem času.

Kot alternativo predstavljali koalicijo KUL
Poleg tega, da se opozicija vseskozi ukvarja s prodajanjem zgodbe o pritisku na neodvisne osrednje medije, čeprav ti od prvega dne, odkar je nastopila vlada, poročajo izrazito subjektivno in neprofesionalno, se je ta kljub epidemiji usmerila v oblikovanje koalicije KUL pod vodstvom odrešenika Jožeta P. Damijana. Kljub temu, da so želeli javnost prepričati, da predstavljajo resno alternativo za nastalo situacijo, je kmalu postalo jasno, da temu ni tako. Konec koncev niso znali postreči z ničemer konkretnim, prav tako pa je več kot očitno, da so med strankami LMŠ, SD, SAB in Levica razlike, kot tudi zamere, ki izvirajo iz časa Šarčeve vlade. Ker so rezultati nedavne javnomnenjske ankete pokazali, da stranki LMŠ v primerjavi z drugimi opozicijskim strankam boljše kaže, je postalo jasno, da so predčasne volitev recept za to, da se v LMŠ dokopljejo do manjše konkurence v političnem prostoru.

Vir: Twitter

Nad poslansko skupino DeSUS se je po odhodu Aleksandre Pivec pričelo dodatno stopnjevati pritiske v luči izvolitve novega predsednika stranke. Ker je to postal Karel Erjavec, ki mu očitno diši ideja, da bi postal premier, so se poslanci temu odločno in načelno uprli, a očitno zgodba še ni povsem končana, saj se bodo na to temo še pomenkovali. Potem, ko je v torek zjutraj predsednik LMŠ Marjan Šarec najavil, da stranka LMŠ kot največja opozicijska stranka na mestu mandatarja vidi novega-starega predsednika stranke Karla Erjavca in ob tem izpostavil, da je vložitev nezaupnice nekaj, kar je neodložljivega, so se pričeli izvajati pritiske na poslance SMC, katerih glasove globoka država nujno potrebujejo za izpeljavo svojega projekta. Na predsednika stranke Počivalška se je s preiskavo namreč spravila KPK. Na dogajanje se je kritično odzval premier Janez Janša in zapisal naslednje: “Minister Počivalšek je v epidemiji z nadčloveškimi napori reševal zdravje in življenja ljudi ter zdravstveni sistem pred kolapsom. Pristojni organi lahko kadarkoli raziščejo vse, a medijska gonja zoper njega in sodelavce je s človeškega vidika skrajno krivična.”

Kot lahko vidimo, so apetiti globoke države veliki, saj je napočilo obdobje, ko se bo delilo preko 10 milijard evrov sredstev, ki jih je Janša izpogajal v Bruslju. Povsem očitno je, da gre tukaj samo za denar in nič drugega, namreč vsakemu slepcu je jasno, da ekipa, ki se je na začetku leta skregala na mrtvo, ne bo sedaj delovala nič bolj uigrano. Konec koncev so razlike med tistimi, ki so željni oblasti ogromne, zamere pa ostajajo. To pa ne more biti dobro za ljudi, ampak le za globoko državo, ki je lačna denarja. Zavedajo se namreč, da lahko z njim med drugim napajajo svoje medije in tako lansirajo zgodbe, ki so njim v prid. 

Nina Žoher