fbpx

Golob bo ljudem vzel, da bo razdelil milijone svojim aktivističnim nevladnim organizacijam

Foto: STA

Aktivisti levega političnega pola so pod krinko civilne družbe pripravili zakon proti škodljivim ukrepom oblasti, ki so ga tudi že vložili v državni zbor – z njim nameravajo razveljaviti protikoronske zakone. Napovedali so, da bodo z enim zamahom odpravili številne škodljive zakonske spremembe, ki so bile sprejete v času vlade Janeza Janše, ob tem pa jih podpira tudi Robert Golob, ki bo po zmagi na volitvah sestavljal prihodnjo vlado. Pri podpori civilni družbi – ko gre za zakon o odpravi škodljivih ukrepov oblasti in zakon o RTV Slovenijase mu na vlado ne zdi potrebno čakati, pa tudi v posamične posege ne verjame. Smo torej pripravljeni na to, da nam Nika Kovač in elektro oligarh vzameta ugodnosti, kot je dodatek na velike družine in brezplačni vrtec za drugega otroka? Bomo morda morali celo kaj vračati? 

V zadnjem poglavju kampanje Gremo volit je Inštitut 8. marec zbral podpise in v državni zbor vložil svoj predlog zakona proti škodljivim ukrepom oblasti. S predlogom zakona želijo odpraviti enajst “škodljivih” zakonskih določb, ki jih je sprejela vlada Janeza Janša. “Potreba po tem zakonu je nastala zaradi motnje v demokratičnem procesu v zadnjih dveh letih,” so sporočili z Inštituta, njihov zakon pa med drugim vsebuje tudi onemogočanje vstopa podjetja Uber v Slovenijo – kar je seveda v interesu njihovega kamerada Dejana Jefima, čigar izpadi na Twitterju so vse bolj neuravnovešeni.

“Želel bi si, da so prve poteze narejene že v parlamentu takoj po konstituiranju. To je podpora civilni družbi, ko gre za zakon o odpravi škodljivih ukrepov oblasti in zakon o RTV Slovenija. Tu ni treba čakati na vlado, še posebej pa ni treba čakati, da se bo v ozadju dogovarjalo o primernih kadrih. To sta prvi dve potezi,” je že pred volitvami napovedal Robert Golob, ki je za Žurnal24 tudi dejal, da ne verjame v posamične posege, ker ti običajno niso učinkoviti – ukrepe Janševe vlade je torej treba odpraviti v enem mahu in z zakonom vzpostaviti “normalno stanje”. Golob je po poročanju portala N1 poudaril, da bo Gibanje Svoboda po oblikovanju novega državnega zbora najprej podprla omenjen predlog zakona, šele nato naj bi na vrsto prišla koalicijska pogajanja in oblikovanje nove vlade. Golob je tudi izrazil pričakovanje, da se bodo stranke KUL pridružile civilni družbi – karkoli naj bi že to pomenilo. Golob je na Kanalu A tudi že napovedal višje davke in nižje plače.

Kdo vse bo na slabšem, če Golob razveljavi protikoronske zakone?
V prvem protikoronskem zakonu najdemo ukrep, ki je pomagal ohraniti delovna mesta in izboljšati socialni položaj ljudi. Izredna pomoč je bila tako namenjena upokojencem, samozaposlenim, podjetjem, kmetom in  kulturnikom. Poleg tega je PKP-1 sredstva namenil tudi znanstveno-raziskovalnim projektom za boj z epidemijo, znižal je sejnine članom nadzornih svetov družb v državni lasti ter namenil pomoč kmetijstvu. Upokojenci so prejeli enkratni solidarnostni dodatek, ki je bil izplačan v treh različnih višinah – odvisno od višine pokojnine. Dodatek za velike družine se je povišal za 100 oziroma 200 evrov. Samozaposleni (in še kdo) so bili v določenem obdobju oproščeni plačila socialnih prispevkov, poleg tega so dobili izplačan mesečni temeljni dohodek. Solidarnostni dodatek so dobili tudi študenti.

S PKP-2 so tisti, ki so izgubili službo v času epidemije, dobili začasno nadomestilo plače. Tudi tisti s skrajšanim delovnim časom so bili v sorazmernem deležu upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila socialnih prispevkov. Država je zagotovila mesečni krizni dodatek za invalide, zaposlene v invalidskih podjetjih, do enkratnega solidarnostnega dodatka so bili upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so bili brezposelni, ki so delali krajši delovni čas ali bili na začasnem čakanju na delo oziroma so bili odsotni z dela zaradi višje sile in tako naprej. Enkratno solidarnostno pomoč so dobili še mnogi drugi – od izrednih študentov do kmetov brez pokojnin. Najemnikom poslovnih prostorov, ki so v lasti države ali občine, v času epidemije ni bilo treba plačati najemnine.

V PKP-3 so bili sprejeti ukrepi z naslova dela, javnih financ, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, štipendij, subvencij študentske prehrane, visokega šolstva in drugi. Uvedeno je bilo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za delavca in nadomestil za čakanje na delo za vse panoge. Potem so bili tu seveda še turistični boni za vse prebivalce Slovenije ter dodatni ukrepi za pomoč kmetijstvu in gozdarstvu. V PKP-4 sta bila ohranjanju delovnih mest namenjena dva ključna interventna ukrepa, in sicer ukrep povračila nadomestila plače za čakanje na delo in ukrep subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa. Vsi, ki jim je bila odrejena karantena in niso mogli delati od doma, pa so imeli pravico do nadomestila svoje povprečne plače.

Ukrepi v PKO-4 so se nanašali na področje zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje ter izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gozdarstva, prehrane in infrastrukture – od podaljšanega subvencioniranja čakanja na delu doma do delnega nadomestila za čas karantene. Višina mesečnega temeljnega dohodka je znašala 1.100 evrov mesečno, v višini 250 evrov se jim povrnilo tudi izgubljeni dohodek v primeru odrejene karantene. Starši so lahko uveljavljali 80-odstotno nadomestilo v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile – torej, če je bila npr. otroku odrejena karantena. Na področju skrbi za starejše in ostale ranljive skupine se je kadrovsko okrepilo in nagradilo zaposlene.

PKP-5 je uvedel številne pomembne in zaščitne ukrepe na področju zdravstva, med njimi izvedbo nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, brezplačno prostovoljno cepljenje proti sezonski gripi, možnost odsotnosti z dela zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika do tri dni ter pokritje stroškov za vzpostavitev enomesečne strateške zaloge osebne varovalne opreme v javnih zdravstvenih zavodih itd. V primeru odrejene karantene otroku so bili starši za dneve odsotnosti otroka oproščeni plačila vrtca. Uredilo se je vzgojno izobraževalno delo na daljavo ter zagotovilo financiranje zaščitne opreme in sredstev za dezinfekcijo prostorov v javnih zavodih. PKP-6 pa je med drugim omogočil nov odlog plačila obveznosti iz sklenjenih kreditnih pogodb kot tudi na novo odobrenih kreditov, da se v kar največji meri omilijo negativne posledice druge epidemije covida-19. Zagotovilo se je finančno nadomestilo kmetom zaradi izpada dohodka, oprostilo se je plačilo vrtca za čas, ko ga otrok ni obiskoval. Uvedeno je bilo delno kritje fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem ipd. Učencem in dijakom je pripadal brezplačni topli obrok za dneve, ko je potekalo izobraževanje na daljavo, brezplačni topli obrok je pripadel tudi učencem in dijakom, ki so nameščeni v rejniško družino.

https://twitter.com/8Marec/status/1518630124777844736?s=20&t=aXgwh3jIGHcxelKP0VdQqQ

8. marec si je vzel mesec dopusta – jim je Golob že razdelil svojo milijonsko nagrado?
No, videti je, da je bil cilj Inštituta 8. marec zgolj to, da na volitvah ne zmaga Janša. Namesto da bi  “civilna družba” sestankovala z Golobom, so si raje vzeli dopust. Cel mesec dopusta. Bo predsednik stranke Gibanje Svoboda sploh vedel, kako naj se sam loti dela? “Golobov bazen je prazen in tip pojma nima, kako voditi državo, zato mu bo zakone pisal 8. marec, v vladi pa bo imel odslužene kadre,” so komentirali na Twitterju. No, morda pa bomo imeli srečo in Golob še kakšen mesec ne bo posegel v Janševo intervencijo glede visokih cen elektrike. Ko se civilna družba vrne z dopusta, pa se nam očitno vsem slabo piše.

Sara Kovač