fbpx

Golob ni zaslužen za Gen-I, on je zgolj v žep pospravljal bajne plače

Vzpon Roberta Goloba je tesno povezan z aktivnostjo v levih strankah LDS, PS in SAB. (Foto: STA)

Po poročanju Financ nastanek Gen-I sovpada s prvo Janševo vlado. Zaslužki podjetja so se povečali. Družbi je šlo tako dobro, da je leta 2008 Elektro Ljubljano, največjega državnega elektrodistributerja, po prihodkih od prodaje presegla za skoraj 60 milijonov evrov. Prodala je skoraj polovico celotne elektrike, takrat prodane v naši državi. Robertu Golobu je šlo prav tako dobro, saj mu je po pogodbi pripadlo kar 10 odstotkov od dobička. Leta 2007 naj bi zaslužil 800 tisočakov, 2008 pa cela 2 milijona evrov. 

Zgodba GEN-I, o kateri se zadnje čase veliko govori, je zapletena, zato se je treba malce ozreti v zgodovino. V državni energetiki je zavrelo. V zadnjih tednih sta se poslovila Andrej Ribič iz Elektro Ljubljane in Boris Sovič iz Elektro Maribora. Daleč največ pozornosti pa je vzbudil Robert Golob, ki mu je na vrhu podjetja GEN-I potekel mandat. Pogosto se slišijo pristranski očitki glede političnega kadrovanja, obenem pa odpirajo vprašanja glede lastniškega obvladovanja podjetja. Za boljše razumevanje pa se je treba najprej vrniti v leto 2001, ko je vladala LDS, v čas pidovskih baronov in energetskega spora med Slovenijo in Avstrijo.

Avstrija je takrat sicer prepovedala uvažanje naše elektrike. Robert Golob je vrnil ukrep in prepovedal uvoz avstrijske elektrike k nam. Sicer je šlo tudi za leto tektonskih premikov v vladajoči politiki, med drugim se je vnel notranji boj za predsednika LDS, ker je Janez Drnovšek napovedal kandidaturo za predsednika države. Največji poraženec Igor Bavčar pa se je potolažil s prevzemom vodenja Istrabenza. In to je bil nenazadnje tudi čas tektonskih premikov v gospodarstvu. Kmalu po Bavčarju je politiko zapustil tudi Golob. Slednji je postal zasebnik ter ustanovil podjetje Strela-G, ki je posegala na področje obnovljivih energetskih virov, večjih poslov pa ni uspel ustvariti.

Krško. Podpis pogodbe med družbama Gen energija in Istrabenz Gorenje energetski sistemi (IGES) o prodaji in nakupu 50-odstotnega deleža v družbi Istrabenz Gorenje, doslej v 100-odstotni lasti družbe IGES in družbene pogodbe skupne družbe GEN-I. Na srečanju sta bila prisotna Igor Bavčar in Robert Golob. (Foto: STA)

Do posla v Novi Gorici naj bi mu pomagal Bavčar, ki naj bi vedel, da se s pričetkom leta 2003 odpre trg z elektriko. Ta je bil dotlej prihranjen za družbe v državni lasti. Sklenjeno je bilo partnerstvo med Istrabenzom z večinoma državnim elektrodistribucijskim podjetjem Elektro Ljubljana. Vendar pa naj Bavčar in Golob ne bi uživala politične podpore. Propadel naj bi tudi poskus odkupa hrvaškega dela jedrske elektrarne. Ob koncu leta 2002 pa je Istrabenz kupil in dokapitaliziral podjetje Strela-G ter vanjo vložil nekaj manj kot milijon evrov sredstev. Poleg tega je prišlo do preimenovanja v Istrabenz energetski sistemi. Novo podjetje naj bi zadostilo potrebam kupcev s področja gretja, hlajenja, osvetlitve in pogonske energije.

Nastanek Gen-I je omogočila prva Janševa vlada
Potem naj bi Golob in Bavčar napovedala cenovno vojno ostalim državnim distributerjem (pri prodajanju elektrike industrijskim porabnikom), kar pa je politika preprečila, prepričana, da zasebniki ne morejo kovati dobičkov na račun državne elektrike. Projekt pa je padel v vodo. Bavčar si je leta 2004 našel še enega partnerja – Gorenje. Ustanovljeno je bilo podjetje Istrabenz Gorenje, osrednji cilj družbe pa trgovanje z elektriko, ki naj bi jo prodajali zlasti na Zahod, nabavljali pa v cenejši Rusiji. V obdobju prve vlade Janeza Janše, je državno podjetje Gen energija, sicer lastnica slovenskega dela jedrske elektrarne Krško, odkupila polovični delež Istrabenza Gorenje, v posesti Istrabenz Gorenja energetski sistemi (IGES).

Predsednik uprave Gen-I Robert Golob je politično tesno povezan s predsednico stranke SAB Alenko Bratušek. (Foto: STA)

Z novo pogodbo družbe je bilo podjetje preimenovano v GEN-I, njen sedež pa je bil v Krškem. Slovenska država je na takšen način Istrabenzu utirala pot do cenovno ugodne elektrike iz jedrske energije, namesto tega pa naj bi Istrabenz partnerstvu nudil, kot je pojasnil direktor GEN energije Martin Novšak, “razvito trženjsko funkcijo”. Nastanek Gen-I je bil potemtakem omogočen v času prve vlade Janeza Janše. Zaslužki Gen-I so se povečali, podjetju pa je šlo tako dobro, da je leta 2008 po prihodkih od prodaje največjega državnega elektrodistributerja Elektro Ljubljana presegel za skoraj 60 milijonov evrov in prodal skoraj polovico celotne elektrike, tedaj prodane v naši državi. Golobu je šlo prav tako dobro, saj mu je po pogodbi pripadlo kar 10 odstotkov od dobička. Leta 2007 naj bi zaslužil 800 tisočakov, 2008 pa cela dva milijona evrov. 

Golob ni vložil enega samega evra
Tedaj se je pričel zaton Istrabenza. Znano pa je tudi, da je pod vladavino Boruta Pahorja leta 2011 podjetje IGES odkupil Petrol, kar je bila prav tako politična odločitev, s tem pa postal polovični lastnik podjetja Gen-I, s katero je sicer konkuriral pri prodaji električne energije. Na tem mestu pa se tudi začnejo današnje težave Goloba glede upravljanja podjetja Gen-I. Leta 2015 se je Petrol odločil za umik iz Gen-I, vzporedno pa je potekalo še združevanje Gen-I in Elektro energije (v lasti Elektra Ljubljana). Elektro Ljubljana je do nedavnega sicer vodil Ribič. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali sta bila ta dva posla že od samega začetka medsebojno povezana. Na to vprašanje ni odgovora, že leta 2015 pa se je poudarjalo: da je bilo več tistih, ki so se zanimali za Elektro energijo, tudi RWE, vendar pa se Ribič in Elektro Ljubljana z drugimi sploh nista hotela meniti, čeravno naj bi bilo menda mogoče iztržiti višjo ceno.

Andrej Ribič, ki ga je na vrh Elektro Ljubljana pomagal nastaviti stric iz ozadja Gregor Golobič, se je v družbi Alenke Bratušek udeleževal borčevskih proslav v Dražgošah. (Foto: Twitter)

Omenjene je že bilo vzporedno potekanje dveh postopkov, Petrol je prodajal polovico v GEN-I, GEN-I pa je kupoval podjetje Elektra energija, torej hčerinsko podjetje Elektra Ljubljana. V leta 2016 pa se je pričelo kazati, da bi posla utegnila biti medsebojno povezana: zatem ko naj bi Elektro Ljubljana podjetju GEN-I prodal del v družbi Elektro energija, naj bi Elektro Ljubljana – s konzorcijem slovenskih družb – od Petrola odkupil preostalo polovico GEN-I. Delež Petrola je odkupila, danes malce bolj poznano podjetje Gen El. Njeni lastniki pa so bili poprej že navedeni konzorcij. Polovični delež je imela GEN energija, četrtino Elektro Ljubljana, četrtino pa je prek podjetja IGES za nekaj časa obdržala družba Petrol (ki je del v GEN-I prodajal). Tedaj so v Financah poročali: “GEN-I bo Golobov in Ribičev, Petrol pa to kreditira. Golob je ‘car’ brez evra vložka!”

Golob je skušal skrivaj privatizirati Gen-I
Leta 2018 pa sta se zgodbi pridružila še Gorenjska banka in Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) in izvedla začasni odkup četrtinskega deleža v Gen El. Podjetji sta tako postali “parkirišče” za že navedeni delež. Delež v GEN EL je bil s strani Gorenjske banke in SOP-a lani prodan nazaj družbi GEN-I. Začasno naj bi ga odkupilo podjetje KD Group, za kar mora dati soglasje uprava SDH. V vmesnem času pa je prišlo še do ene spremembe: GEN energija je imela vse do konca junija 2021 pravico do odkupa deleža v Elektro Ljubljana v Gen-El. GEN energija je ta potencial izkoristila in Ljubljani nakazala kupnino. Vendar se je vnovič zakompliciralo: Podjetju Elektro Ljubljana to seveda ni bilo povšeči, zadeva pa je pristala na sodišču.

Foto: STA

In na tem mestu je čas za vrnitev v sedanjost in h Golobovim željam. Prestavljanje lastniških deležev v GEN-EL se pogosto razume kot Golobovo poskušanje, da bi se skrivoma privatiziralo GEN-I. Golob sicer zatrjuje, da to ne drži. Sicer je nekoliko nenavadno, da se delež v Gen-El prestavlja iz ene družbe v drugo. Golob na očitke odgovarja, da so “drugačno podjetje” in da želijo “podjetniško svobodo”. “Za ohranjanje javno-zasebnega partnerstva je pomembno, da imamo tudi zasebne lastnike.” Kot je še pojasnil, postopek iskanja prehodnih lastnikov izvajajo vsakoletno, njihov končni cilj pa naj bi bil uvrstitev 50 odstotkov podjetja Gen-I na borzo.

Potem ko se je širšemu poslovodstvu družbe GEN-I očitalo, da skrivaj izvaja prodajo četrtinskega deleža trgovca z elektriko, so nadzorniki podjetja GEN energije zavrnili vnovični mandat dosedanjemu vodstvu GEN-I. Družbeniki pa so sprejeli odločitev, da je postopek usklajevanja uprave za nov mandat potrebno ponoviti. In če se strasti ne umirijo, bi zaradi zapletenosti imenovanja začasno imenovanje lahko opravilo kar sodišče. Golob pa se sedaj izgovarja, da je pripravil projekt razogljičenja, a naj bi ga politika zavrnila. Njegov projekt naj bi bil po njegovih besedah poslovna priložnost.

Domen Mezeg