fbpx

Golobova aktivistka povezana z Iranom, Slovenijo pa opisuje kot versko nepismeno in nestrpno

Faila Pašič Bišić (Foto: STA)

Zagovornica deprivilegiranih, dobitnica številnih priznanj, nacionalnih in mednarodnih za delo na področju človekovih pravic. Menedžerka socialnih dejavnosti, direktorica Zavoda Abraham in Društva UP Jesenice – tako je na spletu opisana jeseniška aktivistka Faila Pašić Bišić, ki sicer podpira turškega diktatorja Erdogana, ki ima polne zapore novinarjev – kar pa Gibanju Svoboda očitno ni mar. Državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič je prepričan, da Robert Golob v družbi svoje kandidatke Sloveniji “prinaša islamizacijo in šeriatizacijo Slovenije ter masovni uvoz Arabcev”. Pašić Bišićeva naj bi bila povezana z radikalnim islamom v tujini, tudi islamsko republiko Iran – v povezavi s tem so jo obravnavali tudi na komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. No, medtem ko Pašić Bišićeva očitno simpatizira z Erdoganom in še kom, pa je veliko manj naklonjena naši državi. V poročilu iz leta 2016 o evropski islamofobiji je aktivistka Slovenijo predstavila kot versko nepismeno in nestrpno ter med drugim priporočila posodobitev šolskih učbenikov.

“Medtem ko turški diktator Recep Tayyip Erdogan grozi Evropejcem z muslimanskimi migranti, mu Faila Pašić Bišić daje podporo,” je pred leti poročal Reporter, ko se je “prva” muslimanka v Sloveniji na svojem Facebookovem profilu pohvalila, da se je v Carigradu udeležila drugega mednarodnega kongresa žensk in da jih je sprejel tudi turški predsednik. V tistem času se je o Recepu Tayyipu Erdoganu sicer precej pisalo, in sicer zato, ker je grozil Evropejcem, da bo v EU spustil milijonsko množico muslimanskih beguncev. Spomnimo, Erdogan je po državnem udaru, ki ga je najbrž organiziral sam, grobo obračunal z drugače mislečimi, Turčijo pa je iz sekularne vodil v skrajno muslimansko državo. Delo je pred leti poročalo, da je kar dve tretjini vseh zaprtih novinarjev v turških zaporih, Erdogan pa nadzira več kot 90 odstotkov medijev. Kritični novinarji in intelektualci so morali pobegniti v tujino, bo tako tudi pri nas?

Dve leti kasneje je Reporter presenečeno poročal, da je človekoljubno dobrodelno društvo UP v času vlade Mira Cerarja prejelo kar 241.172,18 evra za projekt pomoči migrantom. Denar je bil dodeljen društvu na podlagi javnega razpisa ministrstva za notranje zadeve – šlo je za sredstva sklada za azil, migracije in vključevanja ter sredstva proračuna RS. Denar je bil namenjen izvedbi projekta pomoči pri nastanitvi in oskrbi prosilcev za mednarodno zaščito, da je sredstva prejelo prav človekoljubno dobrodelno društvo UP, pa je bilo nenavadno tudi zato, ker društvo v tistem času niti ni bilo širše prepoznavno. Ob tem seveda ne smemo pozabiti na dejstvo, da obstajajo številne vladne ustanove ter druge nevladne in humanitarne organizacije – a očitno se jim je zdelo od vseh najbolj usposobljeno društvo UP.

“Kasira desettisoče evrov vašega denarja za integracijo migrantov, pri čemer je sama primerek neuspešne integracije,” so se takrat glasili komentarji javnosti, saj Bišićeva povsod na sebi nosi naglavno muslimansko ruto, t. i. hidžab, kar v našem prostoru dokazuje njeno neintegracijo v družbo. Pašić Bišićeva je za Večer izpostavila Somalko Firdews, ki so jo pod taktirko društva Up vpisali v šolo za opismenjevanje zaradi lažjega osvajanja socialnih veščin pri komunikaciji s širšo socialno mrežo – ni pa omenila, da Somalka še po dveh letih ni bila toliko samostojna pri komunikaciji, da bi se lahko sporazumevala brez prevajalca. Šlo je torej za še eno neuspešno integracijo, ki je šla seveda iz naših žepov. Leto kasneje je jeseniška aktivistka ponovno pokazala, da nima nobene želje po integraciji v naše okolje, javnost je namreč šokirala, ko se je v Termah Snovik pojavila v burkiniju.

Največ javnih sredstev je društvo Up prejelo aprila 2018, in sicer od Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. (Vir: Erar)

Goloba očitno ne moti, da se Pašić Bišićeva do drugače mislečih obnaša nestrpno 
Mediji so o Pašić Bišićevi sicer pisali že leta 2015, takrat je namreč  na tako imenovanem “protirasističnem shodu v podporo solidarnosti z begunci” dvema udeležencema iztrgala transparent, očitno sta jo zmotila napis  “Evropa je krščanski kontinent” in “Stop islamizaciji Evrope”. Morala je posredovati policija, ki je s protesta odstranila dva, sicer mirna, a drugače misleča udeleženca. Medtem ko se Gibanje Svoboda oglaša, češ da državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič s svojo nestrpno izjavo izkazuje vse elemente diskurza skrajnih političnih skupin, za katere v slovenski in evropski družbi ne bi smelo biti prostora, jih očitno prav nič ne moti zares nestrpno ravnanje njihove kandidatke.

V poročilu o evropski islamofobiji je aktivistka Slovenijo predstavila kot versko nepismeno in nestrpno
Na spletu najdemo tudi očitke, ki so s strani Pašić Bišićeve leteli tako na stranko SDS kot tudi na medije. Leta 2015 je namreč stranka SDS vložila zakon, ki prepoveduje nošenje muslimanskih pokrival. “Razlog za to je varnostni in kulturni. Želimo, da se v Sloveniji spoštujejo slovenske navade in tradicija,” je dejal pred leti aktualni predsednik vlade Janez Janša in dodal, da je naše navade dolžan spoštovati vsak, ki pride v Slovenijo. Nekdanji notranji minister Vinko Gorenak je takrat opozoril, da imajo prepoved nošenja burk in nikaba ob Franciji uzakonjeno tudi v Belgiji in Kataloniji. “Mi se moramo prilagajati njim, ko smo pri njih, in ni razloga, da enakega ravnanja ne bi zahtevali od njih, ko so v našem kulturnem okolju,” je Gorenak pojasnil, da bi prepoved morali razumeti tudi muslimani. Po mnenju Pašić Bišićeve pa politični predlog za prepoved nošenja burke in nikaba v obstoječem slovenskem kontekstu pomeni vzbujanje strahu. “Predlagana prepoved zakrivanja obraza je problematična tudi v kontekstu tega, celotna islamska vera je zreducirana samo na en simbol, kar je najlažje uporabljati in manipulirati,” je še menila.

V Sloveniji naj bi mediji širili strah pred islamom in muslimani ter spodbujali sovraštva in islamofobijo na podlagi stereotipov
Poleg tega je še dejala, da begunska kriza v nekaterih medijih vzbujajo islamofobne odzive – še posebej je izpostavila revijo Reporter. Omenila je še članek, ki ga je objavil Poročevalec in ki je, po njenem mnenju, vseboval sovražni in diskriminatorni govor. Jeseniško aktivistko je zmotil še en Reporterjev članek, v katerem se je pisalo o tem, da bo pogled na Julijske Alpe kazila kupola minareta. Govora je bilo namreč o ljubljanski džamiji, ocenjeni na 35 milijonov evrov, 11 milijonov evrov pa je prispeval Katar. Ta država je bila večkrat obtožena, da financira terorizem in da ne spoštuje človekovih pravic. “Islamski center, ki bo poleg džamije (sprejela bo okoli tisoč vernikov) zajemal še športno dvorano, prostore za izobraževanja, parkirišče za avtomobile, restavracijo in amfiteater, pa lahko po izkušnjah iz zahodne Evrope postane leglo radikalizacije in terorizma,” je še pisalo – naštevanje dejstev je bilo po mnenju Pašić Bišićeve sovražno.

Sebe ne bi integrirala, bi pa “prilagodila” Slovenijo
Za intervju, ki so ga leta 2016 uporabili v Poročilu o evropski islamofobiji, je aktivistka tudi povedala, da na Facebooku mnoge skupine širijo islamofobne in žaljive objave: “Islamofobična retorika na internetu kaže znake religioznosti nepismenosti, ki islam reducira na stereotipne slike; objave, v katerem so muslimani popolnoma razčlovečeni, so še posebej zaskrbljujoči. To so objave, ki nosijo mobilizacijski potencial,” je zatrdila in nadaljevala, da je begunska kriza v Sloveniji le še poglobila nenaklonjenost, ki jo podžigajo tudi nekateri politiki in mediji. Tarče islamofobičnih napadov v medijih in kibernetskem prostoru so javne osebe, ki vidno kažejo svojo versko pripadnost – za primer je Pašić Bišićeva navedla sebe. “Poznavanje islama v Sloveniji je v veliki meri omejeno na senzacionalistične posplošitve in stereotipe, ki izvirajo iz pomanjkanja verske pismenosti,” je pojasnila in med drugim priporočila posodobitev šolskih učbenikov, ki pokrivajo vprašanje islama in muslimanov, in številčnejše razprave o rasizmu, ksenofobiji in islamofobiji.

Sara Kovač