fbpx

Golobova astronomska plača: Je res plačal vse davke?

Fotomontaža: Matic Štojs Lomovšek

Pri plači Roberta Goloba, nekdanjega predsednika uprave GEN-I, se odpira čedalje več vprašanj. Podatki iz poslovnega poročila GEN-I za leto 2020 kažejo, da je v tistem letu prejel 214.043 evrov neto. Bruto zneski v poročilu niso navedeni, čeprav bi po zakonu morali biti in jih druge družbe tudi navajajo.

Golob je v oddaji Tarča na Televiziji Slovenije zatrdil, da je kot predsednik uprave prejemal okoli 7.000 evrov neto plače, kamera se njegovi izplačilni listi ni približala, zato podatka ni bilo mogoče preveriti. Podatki iz poslovnega poročila pa kažejo, da je Golob v letu 2020 prejel 75.399 evrov fiksnega in 10.359 evrov gibljivega dela prejemkov. Skupno je to 85.758 evrov letno ali 7.146,50 evrov mesečno. Hkrati je po teh podatkih prejel še 114.986 evrov nagrade za uspešnost (neto), kar je Golob v Tarči zamolčal. Dodatno je v znesku 214.043 evrov zajetih še 1.163 evrov za povračilo stroškov in 12.127 evrov drugih prejemkov. Za kaj gre pri tem, posebno pri zadnjem znesku, okoli tisoč evrov mesečno, ni pojasnjeno.

V javno objavljenem poslovnem poročilu niso navedene niti bonitete, za katere v javnosti velja, da jih je deležen tudi Golob. Med bonitetami so običajno zneski za uporabo službenega vozila v zasebne namene.

V poročilu je tako veliko prikritega. Ker tudi Golob molči, je prave podatke težko pridobiti. Spomnimo. O njegovih prejemkih in nagradah smo ga pred kratkim spraševali tudi z Demokracije, na naša vprašanja ni odgovoril.

Skupno 47.200 evrov mesečno, 566 tisoč letno
Na podlagi znanega in preučenega smo nato izračunali Golobove bruto prejemke, k temu smo dodali še davke in prispevke, ki jih na te prihodke plačuje podjetje. Gre za tako imenovani bruto bruto znesek, kar je tudi skupni strošek delodajalca. Iz izračuna je razvidno, da je bil skupni strošek GEN-I za Roberta Goloba v vlogi predsednika uprave 566.130 evrov letno ali okoli 47.200 evrov mesečno.

Golob je v Tarči govoril o 7.000 evrih neto plače, kar bi pomenilo 17.072 evrov skupnega stroška. Tudi to seveda ni malo, izgubi pa se okoli 30.000 evrov mesečno ali 360.000 evrov letno.

Je od nagrade plačana dohodnina?
Pri tem se odpira več vprašanj. Če je bila Golobova plačilna lista v Tarči resnična, potem v njej očitno manjka nagrada za delovno uspešnost. Še več. Obstaja celo možnost, da si je Robert Golob kot predsednik uprave izplačeval nagrado na drugačen način, lahko tudi z nakazilom na drugo gospodarsko družbo, kjer direktor plača bistveno manj davka in mu od skupno določene nagrade po pogodbi o poslovodenju ostane večji neto znesek. Plača torej manj davka, dogovor o plači in nagradah pa je v vsaki pogodbi o zaposlitvi in poslovodenju določen v bruto zneskih. Spomnimo. Podobni zgodbi, ko je šel del dohodka na račun drugega poslovnega subjekta, smo bili priča tudi v primeru Bineta Kordeža in Merkurja.

Naloga tudi za FURS
Če te domneve držijo, bi morali izplačila Golobu in poslovanje GEN-I v tem delu pregledati revizorji in drugi nadzorstveni organi. Takšno izplačilo nagrade je namreč z vidika kazenske zakonodaje nezakonito in obravnavano kot kaznivo dejanje davčne zatajitve. Posebno še, ker gre za visoke zneske, davke verjetno nad 50 tisoč evrov.

Sodna praksa v tem primeru pa je jasna. Tako upravno kot vrhovno sodišče je namreč že odločilo, da lahko poslovodne posle opravlja le fizična oseba. Vsaka fizična oseba pa mora plačati tudi dohodnino, ki jo odmeri Finančna uprava RS (FURS). Postavlja se torej opravičeno vprašanje, ali se je Golob izognil plačilu dohodnine iz nagrade za uspešnost.

Letno poročilo nezakonito
Vrnimo se še k letnemu poročilu GEN-I. Ločeno prikazovanje gibljivega dela prejemkov in nagrade za uspešnost je sporno. Po t. i. Lahovnikovem zakonu, ki je omejil prihodke poslovodnih oseb v družbah z državnim lastništvom, so vsi prejemki eno in isto. Nadalje četrti odstavek 4. člena Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije (ZPPOGD) iz leta 2010, t. i. Lahovnikov zakon, jasno določa: »Pogodba (o poslovodenju – op. av.) mora vsebovati določilo, po katerem se zahteva vrnitev spremenljivega prejemka, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za vrnitev nagrade za poslovno uspešnost ali dela te nagrade določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.« Pri tem se namreč postavlja vprašanje, ali so bili vsi Golobovi spremenljivi prejemki upravičeni. Ko je odgovor na to od odgovornih v GEN-I terjalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, so se nadzorniki zavili v molk. Ministrstvo jih je namreč pozvalo, da preverijo skladnost izplačil vodilnim v družbi. Ne samo Golobu, tudi drugim članom uprave.

Vloga nadzornikov?
Tako ostaja odprto tudi naslednje vprašanje. Če bi Golob imel »le« 7.000 evrov plače, ni razumljivo, zakaj se potem nadzorniki GEN-I niso odzvali na poziv ministrstva, da preverijo skladnost izplačil vodilnim v družbi. Še več. Zavrnili so celo, da bi ministrstvu posredovali zahtevane pogodbe in dodatke, ki jih je GEN-I sklenil z Robertom Golobom.

Je Golob res plačal vse davke?
Robert Golob se je v javnosti pohvalil, da je »politično aktiven državljan« in bi si »vso svojo plačo lahko izplačal v davčnih oazah in ne bi imel takšnega pogroma, kot ga imam zdaj. A rad imam našo državo in odločil sem se, da bom vse davke plačal tukaj«. Je res plačal vse davke? Vprašanje najmanj za FURS.

Vida Kocjan