fbpx

Vlada v kriznem času snuje enega največjih izvršilnih aparatov v zgodovini Evrope

Z dnem uveljavitve novega zakona o vladi zakona je štirim dosedanjim ministrom prenehala funkcija. (Foto: STA)

Vlada Roberta Goloba v najbolj neprimernem času snuje enega največjih izvršilnih aparatov v zgodovini Evrope – čeprav je marsikdo opozarjal, da je novi zakon o vladi škodljiv, ker predvsem povečuje javno upravo ter je parkirišče za odletele in “luzerske” kadre, ga je ljudska volja na referendumu potrdila. Postopek reorganizacije vlade bo glede na zastavljene roke zaključen v drugi polovici januarja, ko bodo ministri ob zeleni luči pristojnih delovnih teles zaprisegli v DZ – po reorganizaciji bo tako v vladi 20 ministrov in ministric, kar je kar 13 ministrov več kot v večno opevani Švici.

Premier Robert Golob bo v teh dneh v DZ poslal odstopni izjavi šolskega in infrastrukturnega ministra Igorja Papiča in Bojana Kumra, ki sta ju podala ob uveljavitvi sprememb zakona o vladi. Po seznanitvi DZ z odstopoma bo Golob v DZ poslal listo kandidatov, ki bodo po reorganizaciji vlade zasedli ministrske položaje, poroča STA. Spremenjen zakon o vladi, ki je začel veljati konec lanskega leta, ob dosedanjih prinaša tri nova ministrstva, in sicer za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki ga bo vodil Papič, za okolje, podnebje in energijo, ki ga bo vodil Kumer, ter za solidarno prihodnost. Kandidat za to mesto je državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac, prvotno je bil sicer mišljen Luka Mesec, a se je odločil, da bo ostal na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po konstruiranju vlade je bilo mesto ministrice za infrastrukturo obljubljeno Alenki Bratušek, ki trenutno na tem ministrstvu opravlja funkcijo državne sekretarke. Na čelo ministrstva za vzgojo in izobraževanje naj bi sedaj prišel državni sekretar v tem resorju Darjo Felda.

Z dnem uveljavitve zakona je štirim dosedanjim ministrom prenehala funkcija, in sicer ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjažu Han, ministru za okolje in prostor Urošu Brežanu, ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh ter ministru za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksandru Jevšku. Ob reorganizaciji vlade bodo njihova področja delovanja spremenjena, zato bodo ti ministri, ki sedaj opravljajo tekoče posle, svoje načrte v DZ predstavljali drugič v tem mandatu. Postopek reorganizacije vlade bo glede na zastavljene roke zaključen v drugi polovici januarja, ko bodo ministri ob zeleni luči pristojnih delovnih teles zaprisegli v DZ. To bi se lahko zgodilo na izredni seji 17. januarja ali pa teden za tem, ko bodo poslanci zasedali na redni plenarni seji – po reorganizaciji bo v vladi 20 ministrov in ministric. Medtem sicer še ni znano, ali bo po odstopu ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar v paketu ministrskih kandidatov tudi ime novega notranjega ministra.

Mesto ministrice za infrastrukturo je bilo obljubljeno Alenki Bratušek. (Foto: STA)

“Vlada bo lahko končno začela učinkovito delati”
Pred novembrskimi referendumi so ankete kazale najšibkejšo podporo večjemu številu ministrstev, predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša je ocenil, da gre za neposredno jemanje iz žepov državljanov. Golob pa je po drugi strani trdil, da želi reorganizirati delo vlade zaradi spremenjenih družbenih razmer in potreb gospodarstva, da se bodo ministrstva lahko bolje odzivala oziroma da bodo bolj operativna. Ob tem je tudi zagotovil, da nov zakon o vladi ne bo pomenil dodatnega zaposlovanja in novih bremen za slovenske davkoplačevalce – kar je seveda pravljica za najbolj naivne, ki pa jih sodeč po rezultatu referenduma ni tako malo. Glasov za zakon o vladi je bilo tako 399.588, medtem ko jih je bilo proti 305.317 – DVK torej beleži dokaj tesen izid, a za zavrnitev zakona bi bil potreben kvorum, kar pomeni 338.869 glasov proti. “Veseli smo, da bo naša vlada lahko končno začela učinkovito delati tako, kot si je želela,” je rezultate komentirala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Torej lahko pričakujemo, da bo odslej vse “drugače”?

Z večjim številom ministrstev želijo predvsem zagotoviti službe neizvoljenim politikom
Dejstvo je, da stroški delovanja vlade ne bodo enaki, še manj pa nižji. Tudi če bi število birokratov po ministrstvih ostalo enako, bodo zaradi dogovorov o višanju plač zaradi inflacije, draginje in odprave anomalij ter poračunu regresa stali več, so opozarjali tudi nekateri na levi. V stranki SDS so prepričani, da bi bilo smiselno krčenje števila ministrstev, ne pa povečevanje. Novela zakona dokazuje, da so za Golobovo vlado prioriteta funkcionarski stolčki, z večjim številom ministrstev želijo namreč zagotoviti službe neizvoljenim politikom iz LMŠ in SAB. Če kaj, bi bila smiselna edino združitev določenih resorjev, ne pa še dodatno širjenje. V SDS-u so bili mnenja, da bi ob združitvi nekaterih resorjev morali tudi ukiniti ministrstvo za javno upravo, ki po prehodu posameznih področij postaja vsebinsko prazno in nepotrebno. Po navedbah Dela je bila najbolj vitka in najbolj operativna deseta slovenska vlada, ki jo je vodil Janez Janša. Imela je 11 ministrov in ministrico brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu – državo torej lahko vodi skoraj polovico manjša ekipa, kot jo želi Golobova ekipa. Tudi prva Janševa vlada je imela zgolj 12 ministrstev. In če še enkrat omenimo Švico, po kateri se Slovenija – vsaj v teoriji – tako rada zgleduje: švicarska vlada ima ob 8,6 milijona prebivalcev le sedem ministrov, pa bi lahko kar mirne volje zatrdili, da je bolj operativna od naše aktualne. Vredno je spomniti še na eno malenkostno razliko – v Švici vodi vlado eden od ministrov, njegov mandat pa traja le eno leto. Za ministre predlagajo primerno usposobljene osebe in Švico tako vodijo tehnične vlade, ki jih nadzira parlament. Lahko si seveda mislimo, da v Švici “primerno usposobljene osebe” pomeni nekaj povsem drugega kot v Sloveniji.

Foto: zajetje zaslona/SN

V času Roberta Goloba naj bi povprečno (ministrstvo) stalo manj, saj jih bo več
Še enkrat za primerjavo: Francija ima 67 milijonov prebivalcev in 16 ministrstev; Švedska ima 10 milijonov prebivalcev in 11 ministrstev, Madžari imajo 10 milijonov prebivalcev in 8 ministrstev, Avstrija ima 8,5 milijona prebivalcev in 12 ministrstev, Nemčija ima 16 ministrov, a kar 83 milijonov prebivalcev, Švica ima 8 milijonov prebivalcev in le 7 ministrov, Slovenija – 2 milijona prebivalcev in kar 2o ministrov. Koliko davkoplačevalce stane povprečno ministrstvo? Vsak mesec okoli 639 tisoč evrov, seveda odvisno od števila zaposlenih – nekatera ministrstva tako za stroške dela presežejo tudi milijon evrov. Robert Golob kljub temu že ves čas zatrjuje, da v njegovem primeru več ministrstev ne pomeni tudi več denarja. “V času Roberta Goloba naj bi povprečno (ministrstvo) stalo manj, saj jih bo več,” so konec maja poročale Slovenske novice.

Za plače zaposlenih v vladnih službah, na ministrstvih in upravnih enotah še leta 2018 746,3 milijona evrov, leta 2021 že 972,4 milijona evrov
Vprašati se moramo seveda tudi, koliko več ljudi bo zaposlenih v vladi. Vlada Mira Cerarja je denimo precej okrepila število zaposlenih ljudi – po njihovih podatkih je zaposlovala 27.606 ljudi, kar pomeni 123 več kot ob začetku mandata. Po poročanju Dela je tako za plače šlo dobrih pet milijonov evrov več, precej pa se je razširila tudi javna uprava. Marca 2018 je bilo namreč v javnem sektorju zaposlenih 166.588 ljudi (po delovnih urah) oziroma 178.211 redno zaposlenih (vključujoč odsotnosti). Septembra 2014 je bilo 158.351 zaposlenih po delovnih urah oziroma 166.029 redno zaposlenih. V času te vlade se je torej javni sektor povečal za osem tisoč, če štejemo delovne ure, in za več kot 12 tisoč, če štejemo pogodbe o zaposlitvi. Masa plač v javnem sektorju se je od zadnjih volitev s 325,1 milijona evrov v juniju 2018 povečala na 418,8 milijona evrov v decembru 2021 oz. za 93,7 milijona evrov, je poročal portal 24ur.

Sara Bertoncelj