fbpx

Poslanci koalicije potrdili tajno sledenje v davčnih postopkih

Minister za finance Klemen Boštjančič (Foto: STA)

Koalicijski poslanci so danes v Državnem zboru potrdili noveli zakonov o davčnem postopku in finančni upravi. Največ pomislekov je vzbudil Zakon o finančni upravi predvsem zaradi možnosti tajnega sledenja brez sodne odredbe.

Zakon namreč uvaja možnost sledenja pooblaščenih oseb, to je davčnih inšpektorjev in carinikov. Vse to brez kakršne koli odredbe sodišča in obvestila, pri čemer obstajajo številne možnosti zlorab.

Odločitev o sledenju bo nova ureditev  v domeni davčnega inšpektorja in carinika, in sicer povsem v njuni diskreciji. Državni zbor bo na predlog finančnega ministrstva Klemna Boštjančiča odločal o tem, ali bodo davčni inšpektorji in cariniki nekoga, če bodo na Fursu ocenili, da vozi blago, lahko sledili. To postavlja pod vprašaj tudi varstvo človekovih pravic. Dodajmo, da celo pri sumih najtežjih oblik kriminala policija lahko osebi sledi le s sodno odredbo.

Predlog zakona o finančni upravi sicer določa, da se sledi blagu in ne osebi (torej šoferju), a dejstvo je, da blago brez osebe ne more z enega na drugo mesto. Boštjančičevi predlagajo, da bi se 14. člen zakona o finančni upravi, ki govori o pooblastilih uradnih oseb in njihovi uporabi tehničnih pripomočkov za snemanje in fotografiranje, spremenil tako, da lahko uradne osebe uporabljajo tehnične pripomočke za fotografiranje ali snemanje in sledilne naprave, ki uporabljajo globalni sistem pozicioniranja.

Sledilno napravo bodo inšpektorji in cariniki lahko namestili na zunanjo stran vozila, če bo tako odločila pooblaščena oseba Fursa. Furs naj bi kmalu tudi objavil razpis za zaposlitev več deset ljudi, ki naj bi to spremljali oziroma se šli “nadzornike”.

Pirnat: zadeva je mejna

Ko je vlada predstavila danes potrjen predlog, je pravni strokovnjak Rajko Pirnat v Delu komentiral, da je “zadeva gotovo mejna, uporaba tajnih sredstev sledenja pa je predvidena tako, da bo brez nadzora”. Bolje bi bilo, če bi o uporabi sredstva za tajno sledenje odločala oseba zunaj Fursa, poleg tega uporaba tajnih sredstev v primeru Fursove finančne preiskave ni pod nadzorom pristojne parlamentarne komisije Knovs. Uporaba tajnega sledenja torej ne bo nadzorovana od zunaj.

Poznavalci napovedano sledenje komentirajo z besedami: “Uvajanje policijske države po ovinkih” in pa, da je Slovenija “prva država ne svetu, ki ima ministrstvo proti gospodarstvu”.

Kritični odzivi

Sprejemu zakona so sledili burni odzivi uporabnikov tviterja. Bivši minister in sedanji poslanec SDS Zvone Černač je zapisal, da novele niso potrdili poslanci, teh je 90, pač pa so Golobovi poslanci potrdili tajno sledenje brez sodne odredbe in dosmrtni mandat direktorju FURSA.

Žiga Turk ugotavlja, da ta vlada počne vse, kar je prejšnji vladi očitala – ne pa dokazala.

Spomnimo, kako so se takrat opozicijski poslanci KUL z bizarnimi argumenti izgovarjali, zakaj ne bodo uporabljali aplikacije Ostani Zdrav, ki je brezosebno beležila stike med okuženimi (celo Nataša Pirc Musar je takrat priznala, da z aplikacijo iz naslova varstva osebnih podatkov ni nič narobe). Alenka Bratušek je rekla, da noče, da bi ji pri gibanju sledil Aleš Hojs, Luka Mesec, da zato, ker ne zaupa vladi, Tanja Fajon zato, ker je aplikacija prostovoljna, Marjan Šarec pa zato, ker naj bi predsednik vlade povedal, da ni učinkovita.

Seveda je šlo za čisto pobalinstvo in nagajanje vladi z vsemi možnimi sredstvi. Ti isti bivši #KUL poslanci, ki jih je tako motila aplikacija Ostani Zdrav, ki ni shranjevala nobenih podatkov, so zdaj uzakonili FURS-ov povsem arbitrarni izvensodni nadzor nad navadnimi državljani, kar je unikum ne le v EU, ampak na sploh po vseh demokracijah v širšem zahodnem svetu. Še več – tudi v avtokratskih kvazi-demokracijah, kot sta Rusija in Belorusija morajo inšpektorji prej pridobiti nalog sodišča, šele nato lahko njihovi davčni uradi sledijo posameznikom. V svobodi je res treba biti pazljiv na vsakem koraku.

Andrej Žitnik