Grims sprašuje ministra za pravosodje in notranje zadeve: Kako lahko enkraten prevoz ilegalnih migrantov po državi ni kazniv?!

Foto: STA

Poslanec Slovenske demokratske stranke Branko Grims je zaradi absurdne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je oprostilo maroška migranta, ki sta prevažala druge ilegalne migrante, poslal pisno poslansko vprašanje ministrici za pravosodje Andreji Katič in notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju. Zakaj pravosodni sistem ščiti tovrsten kriminal in zakaj lahko vsakdo prevaža ilegalne migrante po Sloveniji?

Poslanec SDS Branko Grims v svojem pismu ministrici za pravosodje Andreji Katič in notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju zastavlja pisno poslansko vprašanje v zvezi s sodbo, datirano 10. julija 2019. V njem sprašuje, zakaj je sodni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ga je vodil predsednik sodišča Marjan Pogačnik, oprostil dva državljana Maroka.

Po mnenju Okrožnega sodišča v Ljubljani enkraten prevoz migrantov čez mejo ali po državi ne predstavlja kaznivega dejanja po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika. Vzrok pa banalen. V primeru, da se prevoznik ne ukvarja s takšnim poklicem in ne zahteva plačila, to ne predstavlja kaznivega dejanja.

V preteklosti smo poročali o migrantskem izletu po Sloveniji. (Foto: Printscreen)

Maročana sta se izgovarjala, da sta si hotela popravljati zobe
V svojem pisnem poslanskem vprašanju poslanec SDS Branko Grims opiše situacijo v kateri je obtožena državljana Maroka prijela policija, maja 2019, v Travniku v smeri Sodražice, ko sta v Renaultu Scenicu prevažala pet ilegalnih migrantov, od tega dva kar v prtljažniku. Kraj prijetja je bil le nekaj kilometrov oddaljen od meje s Hrvaško. Maročana sta sodišče prepričevala, da sta migrante pobrala kot avtoštoparje, da od njih nista prejela nobenega denarja, peljati pa sta jih nameravala le 20 kilometrov. Kmalu so ju ustavili policisti. Ob tem sta oba navajala, da sta bila v Bujah, kjer sta si hotela popraviti zobe. Ko sta se vračala, so ju policisti na meji zadrževali pet ur. Po prečkanju meje pa sta zašla s poti. Njuna pot se je nadaljevala proti Italiji. Tam sta naletela na avtoštoparje, ki so želeli v Ljubljano, da bi prosili za status mednarodne zaščite.

Marjan Pogačnik je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani. (Foto: STA)

Obrazložitev sodišča je nesprejemljiva
V svojem pismu Branko Grims očita Okrožnemu sodišču v Ljubljani, da je njihova obrazložitev nesprejemljiva. V primeru obeh državljanov Maroka, da nista kršila tretjega odstavka 308. člena KZ-1, ker je ocenilo, da se nista ukvarjala s spravljanjem ali prevažanjem tujcev čez državo, in to kljub očitni krivdi. Tretji odstavek 308. člena KZ-1 določa: “Kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju, ali kdor enega ali več takih tujcev za plačilo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države ali omogoči nezakonito prebivanje na njem, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo.”

Nova neumnost slovenskega pravosodja
Okrožno sodišče v Ljubljani je v omenjeni sodbi zapisalo: “Kdor se ukvarja s spravljanjem (prevažanjem, pomočjo pri skrivanju) tujcev čez mejo, stori kaznivo dejanje, četudi tega ne počne za plačilo (pač pa morebiti iz svetovnonazorskega prepričanja), kdor pa se s takšnim početjem sicer ne ukvarja, pa stori kaznivo dejanje samo v primeru, če takšne tujce spravi čez mejo (ali jim omogoči bivanje na ozemlju naše države) za plačilo. Dejansko stanje, kot izhaja iz obtožnice, je naslednje: določenega dne ob določeni uri sta obtoženca po ozemlju Republike Slovenije v avtu prevažala pet tujcev, ki niso imeli dovoljenja za vstop v RS in za prebivanje v njej.

Obtožena državljana Maroka sta se s tujci predhodno dogovorila za prevoz in za kraj, kjer jih bosta pobrala. Glede na zgoraj navedeno je očitno, da obtoženca z opisanim ravnanjem nista storila kaznivega dejanja. Iz obtožnice namreč ne izhaja niti, da bi se obtožena ukvarjala s spravljanjem takšnih tujcev v Slovenijo oziroma s prevažanjem le-teh po njej, niti, da sta za svoje početje prejela plačilo,” so zapisali v sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Zaradi oprostitve kaznivega dejanja dveh Maročanov bodo vse stroški plačali slovenski davkoplačevalci
V nadaljevanju poslanec Slovenske demokratske stranke Branko Grims očita ljubljanskemu sodišču, da se sploh niso ukvarjali z vprašanjem ali sta obtoženca vedela, da tujci, ki sta jih prevažala, nimajo dovoljenja za vstop in bivanje v državi. S čimer bi se moglo in moralo, še posebej zaradi tega, ker sta oba obtoženca ilegalne migrante prevažala iz druge države v Slovenijo. Razlaga sodišča, s katero je oba obtožena državljana Maroka oprostilo, in sicer da se nista ukvarjala z nezakonitim spravljanjem, prevažanjem, pomočjo pri skrivanju tujcev, ki nimajo ustreznih dovoljenj, da nista prejela plačila za prevoz čez mejo, je nesprejemljivo. Gre za nevaren signal oziroma navodilo tujim državljanom, da lahko nemoteno vstopajo v Slovenijo. Zaradi oprostitve obtoženih državljanov Maroka vse stroške postopkov plača proračun države, torej državljanke in državljani.

Poslanec SDS Branko Grims (foto: STA)

Vprašanje slovenskih državljanov je za vlado Marjana Šarca na drugem mestu
Pri tem se ne sodišče ne Vlada Republike Slovenije ne vprašata, kaj to pomeni za varnost slovenskih državljank in državljanov. To je tudi v nasprotju z ustavnim načelom, da smo pred zakonom vsi enaki. To ustavno načelo je ob takem nesprejemljivem ravnanju samo še mrtva črka na papirju. Varnost slovenskih državljank in državljanov zahteva takojšnje ukrepe s področja disciplinske, kazenske in politične odgovornosti za takšna nesprejemljiva ravnanja, pri čemer gre tako za subjektivno in objektivno odgovornost uradnih organov in odgovornih oseb. Če vlada ne bo ukrepala, bo s tem sama prevzela odgovornost.

Zato je Branko Grims postavil naslednja vprašanja pravosodni ministrici Andreji Katič in notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju:

1. Kako ocenjujete dejstvo, da sta oba obtožena državljana Maroka oproščena storitve kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 308 člena KZ-1 iz razloga, da prevoz petih ilegalnih migrantov čez mejo ni kaznivo dejanje? Kako to ocenjujete z vidika, da je osebam, ki prevažajo ilegalne migrante, dano jasno navodilo, da lahko to neomejeno počnejo in se sklicujejo na svetovnonazorsko prepričanje?
2. Kako ocenjujete dejstvo, da je z oprostitvijo državljanov Maroka dano slovenskim državljanom nedvoumno opozorilo, da jih pravosodni sistem ne bo zaščitil pred takšnimi kaznivimi dejanji in da lahko ilegalne migrante vsakdo prevaža v Slovenijo in po Sloveniji, saj jih ne sankcionira?
3. Ali in kako boste ukrepali za zagotavljanje učinkovitosti državne meje, za ustavitev nezakonitega prehajanja državne meje ter posledično za zagotavljanje varnosti državljank in državljanov Republike Slovenije?

Luka Perš