fbpx

[Analiza] Levica in SD bi se morali distancirati od Gibanja Svoboda

Se bosta Tanja Fajon in Luka Mesec ogradila od nezakonitih dejanj Roberta Goloba? (Foto: STA)

Domnevno sporne zahteve predsednika vlade Roberta Goloba po “očiščevanju” policijskega kadra, ki sta ju navedla notranja ministrica Tatjana Bobnar in v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, so sprožile mnoge razprave in napetosti tako zunaj kot znotraj koalicijskega kroga. Zanimalo nas je, kakšne politične in pravne posledice bi lahko imelo ravnanje predsednika vlade po zaključku, zato smo o tem povprašali politologa in političnega analitika dr. Mira Hačka in pravnika Radovana Cerjaka.

Politolog dr. Miro Haček meni, da nekih posebnih političnih posledic v zvezi z vsebino pisem notranje ministrice Tatjane Bobnar in v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava ni pričakovati, sploh glede na razmerje sil v Državnem zboru. Kot edino vidno spremembo vidi imenovanje novega notranjega ministra, ki pa bo moral biti nekdo “z že upognjeno hrbtenico“. Kar se tiče pravnih posledic, pravnik Radovan Cerjak pravi, da je težko govoriti, saj so bili navedeni primeri premalo “konkretizirani, kar je bilo povedano, je precej megleno, da bi lahko z gotovostjo trdili karkoli“.

“Glede razmerja sil v državnem zboru nekih zunanje vidnih pretresov ne bo, ni pričakovati, da bi kateri poslanec odstopil ali pa, da bi se katera koalicijska stranka odstranila, celo zapustila koalicijo. V formalnem smislu mislim, da političnih posledic ne bo, razen imenovanja novega notranjega ministra, ki bo najbrž moral biti nekdo z že upognjeno hrbtenico,” meni Haček, ki pojasnjuje, da bo to verjetno nekdo, ki bi ravnal drugače kot ministrica Tatjana Bobnar, in bi že v osnovi bil pripravljen pristati na politično vplivanje na delo policije. Haček ni želel špekulirati, kdo bi to lahko bil, da je kar nekaj kandidatov omenjenih, vendar vsi zanikajo.

Haček verjame, da znajo biti posledice znotraj same koalicije, saj naj bi celo najbolj trdni zavezniki Gibanja Svoboda na nek način priznavali, da gre za prvi “zdrs” predsednika vlade Roberta Goloba. Ob tem pa ne verjame, da bi se lahko spremenili odnosi med Levico in Gibanjem Svoboda, saj sta ideološko še vedno blizu, bolj je vprašanje Socialnih demokratov, ki so že dali signale, da “niso najbolj srečni z dogajanjem znotraj koalicije”, trdi politolog.

Levica in SD bi se morali počasi zamisliti in distancirati od Gibanja Svoboda
Dodaja, da bi bilo po njegovem mnenju za SD in Levico pametno, da bi začeli počasi razmišljati, kako se distancirati od vladajoče stranke, sploh v takšnih primerih, kot je ta, ko je “popolnoma jasno, da je osebno predsednik vlade dajal navodila, koga se je potrebno znebiti, pri čemer se gladko krši Zakon o javnih uslužbencih pa tudi delovna zakonodaja.” Tudi pri največjih prijateljih ali zagovornikih te opcije bo zdaj težko našli pritrjevanje, vsi so se na nek način distancirali ali drugače izrazili, kaj bi bilo pri prejšnji vladi precej drugače, uporabili pa bi čisto drugačne besede.

Profesor na Fakulteti za družbene vede Miro Haček. (Foto: STA)

Pokončna drža Bobnarjeve bi lahko bila spodbuda ostalim
Kaj to pomeni za ravnanje in odnose med ljudmi znotraj vlade v prihodnosti? Haček meni, da ravnanje Bobnarjeve zna biti zelena luč za vsakega, da pristopi naprej in spregovori, če bi se podobne zadeve dogajale v prihodnosti. “Bobnarjeva je pokazala pokončno držo, in če tak kader pokaže, da ima hrbtenico, tudi Lindav, ki se noče podpisati pod popravek, pa bodo šli na drugo delovno mesto, se morda tudi drugi ne bodo pustili pri navodilih, koga naj se zamenjuje ali ne,” je dejal Haček in dodal, da meni, da je bil osebni motiv predsednika vlade prav postavljanje Darka Muženiča nazaj na pozicijo direktorja NPU, “ta ima namreč že dolgo upognjeno hrbtenico”.

Darko Muženič že ima upognjeno hrbtenico. (Foto: STA)

Cerjak: vsebina je premalo konkretizirana, čudi me, da je Bobnarjeva šele zdaj spregovorila
O napovedi Bobnarjeve, da bo zadevo, vezano na vsebino pisma, naslovila na tožilstvo, pravnik Cerjak razume kot neko “naznanilo, da so bila storjena kazniva dejanja, zloraba položaja in podobno, je pa iz vsebine težko reči, saj ni bilo nič konkretnega zapisano.” Cerjak tudi trdi, da se morajo “stvari bolj konkretizirati, gre pa za stvari, ki naj ne bi bile v pristojnosti predsednika vlade.” Meni, da si bile besede Bobnarjeve premalo oprijemljive. “Če bi povedala, da se je to zgodilo takrat in takrat, zahteval je to in to, zaradi tega in tega, potem so to oprijemljive zadeve, tako pa je vse bolj megleno,” je pojasnil Cerjak, ki dodaja, da ga čudi, zakaj je Bobnarjeva šele zdaj stopila naprej in o tem spregovorila, ko pa naj bi se pritiski dogajali že od začetka nastopa Golobove vlade.

Odvetnik Radovan Cerjak (Foto: Polona Avanzo)

Cerjak verjame, da je možno, da je zadeva povezana s preiskavo GEN-i, ki je Golob ne bi želel
Glede na to, da je nekdanji generalni direktor kriminalistične policije Dušan Mohorko namignil, da se mu zdi, da je odstop ministrice povezan z dejstvom, da se je Bobnarjeva zavedala, da nekaterih operativnih zadev v zvezi s preiskovanjem GEN-i ne bo mogla zaustaviti ali prekiniti, ne glede na to, kdo bi to od nje zahteval, se Cerjak strinja, da je to zelo možno. “Tisto, kar smo o GEN-i prebrali pred volitvami, bi rekel, da zadeva resnično zaudarja, če je 10 odstotkov tistega res, pa verjamem, da je, zadeva res zaudarja, in tam bi se lahko pogovarjali o kakih kaznivih dejanjih.”

Tanja Brkić