fbpx

Holding slovenske elektrarne prevzela Golobova poročna priča, čez 2 meseca jih že dokapitaliziramo za pol milijarde evrov!

Predsednik vlade Robert Golob in Tomaž Štokelj (Foto: Montaža Demokracije/STA)

Pol leta pogube. Država, ki slovi po svoji energetski neodvisnosti, je v šestih mesecih socialistične oblasti očitno postala država, kjer je treba dokapitalizirati državne energetske mastodonte – v skupni vrednosti skoraj pol milijarde evrov. Vodenje družbe je oktobra prevzel osebni prijatelj predsednika vlade Roberta Goloba in njegova poročna priča – Tomaž Štokelj.

Skupina HSE, ki jo vlada uvršča med strateške naložbe, proizvede več kot 60 odstotkov električne energije v Sloveniji in je kot taka ključna za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo v državi. Včeraj je namreč Republika Slovenija (beri: z davkoplačevalskim denarjem) vplačala prvo od dveh tranš potrebnih finančnih sredstev za premostitev likvidnostnega primanjkljaja skupine HSE v obliki naknadnih vplačil kapitala, in sicer v višini 300 milijonov evrov, druga v višini 192 milijonov evrov pa bo predvidoma vplačana do 15. decembra 2022 po odobritvi dopolnitve letnega načrta upravljanja s strani Vlade RS.

Pred koncem leta torej elektrarne HSE, ki pridobivajo energijo iz vode in jo prodajajo naprej zapakirano kot elektriko, potrebujejo pol milijarde vašega denarja. Pri tem je treba povedati, da je vlada prvo tranšo odobrila že 17. novembra, pa vam tega ni povedala. Ljudje so itak preveč zaposleni s plesanjem.

Zakaj plačujete?
Skupini HSE grozi bankrot zaradi več dejavnikov: eden je energetska kriza, drugi je zgodovinsko nizka hidrologija v letošnjem letu. Če je drugo bilo težko predvideti, pa so se druge države na energetsko krizo pripravljale že od februarja naprej. Naslednji dejavnik je ustavitev Teša – zaradi nje je odstopil direktor, vlada pa je zagotavljala, da se zaradi začasne ustavitve ne bo nič spremenilo. Še en razlog so zaostreni kreditni pogoji na mednarodnih trgih, zaradi katerih banke kažejo manj veselja po financiranju zadolženih državnih sistemov.

Predsednik vlade Robert Golob (Foto: STA)

Kaj torej to pomeni? Slovenske hidroelektrarne so povsem odvisne od stabilnosti mednarodnega okolja in dobrodušnosti mednarodnih kapitalskih trgov, da ne tolčejo izgube. Poleg tega je dokaz, kako zelo banke “zaupajo” družbi, dejstvo, da so doslej od bank pridobili le 185 milijonov evrov kreditov, medtem ko je država sama za poroštvo namenila 800 milijonov evrov. Niti z državnim poroštvom se komercialne banke ne želijo spuščati v takšno avanturo.

Ampak prav nič ni odvisno od dobrega ali slabega poslovanja uprave, ki jo je nastavila Golobova vlada – niti simultan izklop TEŠ6 in NEK, pred čemer so strokovnjaki na področju energetike svarili, da se ne bo dobro končalo – za vse so priročno krive mednarodne razmere. Če bi se kaj takšnega zgodilo v Janševi vladi, seveda ni pretirano težko ugotoviti, kakšni članki bi se pisali v občilih delovnega ljudstva v stilu: “Zaradi Janševe uprave HSE pred stečajem – dokapitalizirati ga bo treba s 500 milijoni davkoplačevalskih evrov“.

“SDH bo ob upoštevanju bodočih razmer in poslovanja skupine HSE zasledoval cilj, da se celotni znesek naknadnih vplačil kapitala vrne ustanovitelju najkasneje do konca leta 2024 ali celo prej, če bo poslovanje skupine to omogočalo,” so še sporočili iz državnega upravljavca premoženja ministrstva za finance. “Zasledovanje cilja” v besednjaku državnega korporativizma seveda pomeni, da tega denarja ne boste nikoli več videli – nekoč se je “zasledoval cilj”, da se TEŠ 6 zgradi po dogovorjeni ceni, nato se je “zasledoval cilj”, da drugi tir zgradimo brez aneksov, dokler jih Kučanov korporativni komandos Petrič ni začel tiskati kot za stavo.

Izpad električne energije iz zgoraj opisanih razlogov ima, kot sporočajo iz HSE, “za posledico nakup nadomestne električne energije, in sicer v času, ko so cene električne energije tudi zaradi ruske invazije v Ukrajini močno porasle”. Kar je sicer res, a hkrati pozabljajo omeniti, da so od dviga cene električne energije tudi državni preprodajalci pošteno zaslužili – veleprodajne cene električne energije so letos 2,4-krat višje kot lani, kar močno občutijo podjetja, ki se dogovarjajo o nabavi energentov za prihajajoče leto. A visoke cene prinašajo izjemne dobičke tudi slovenskim državnim energetskim podjetjem. Veliki dobičkarji, sodeč po lanskem poslovanju, sicer niso elektrarne same, ampak preprodajalci, kot je na primer GEN-I, za katerega pa se govori, da ima tudi sam 700 milijonov evrov izgube. Tako torej zopet le čakamo, kdaj bo treba dokapitalizirati tudi tega državnega mastodonta. Kam se torej steka denar?!

Kdo vodi HSE?
Vse poti vodijo nazaj k sončnemu kralju Golobu. Vodenje družbe je oktobra prevzel osebni prijatelj predsednika vlade Roberta Goloba in njegova poročna priča – Tomaž Štokelj. Spomnimo, v letu 2020 je skupina HSE v državni in lokalne proračune skozi dajatve prispevala več kot 200 milijonov evrov, prav tako je istega leta uprava v času Janševe vlade povečala plan proizvodnje električne energije za 21 odstotkov.

Državno družbo HSE je prevzel osebni prijatelj in poročna priča premierja Roberta Goloba Tomaž Štokelj. (Foto: STA)

Cena električne energije med najdražjimi v EU
V Evropski uniji so cene za megavatno uro višje le v Franciji in Italiji, približno toliko kot v Sloveniji (okoli 240 evrov) pa znašajo le na Hrvaškem. Drugje je cena večinoma pod 200 evrov. Na trgu se cene spreminjajo dobesedno iz ure v uro. Nekatere države so že spomladi in poleti (Italija, Španija, Nemčija) sprejele regulative, s katerimi so omejili hlajene prostorov s klimatskimi napravami, letos pozimi bodo skoraj vse članice EU zakonsko določile, kako visoka je lahko najvišja temperatura v javnih prostorih (Nemčija je že določila, da največ 19 stopinj Celzija), verjetno pa tudi v zasebnih domovih. Celo več. Politiki razmišljajo, da bi določili tudi 60 stopinj Celzija kot najvišjo temperaturo, do katere se lahko ogreje voda. Tako bi zmanjšali porabo, s tem povpraševanje po električni energiji, cene pa bi se posledično znižale. To je sicer logično, saj tako deluje trg ponudbe in povpraševanja, toda bruseljske elite in tudi Robert Golob imajo v mislih nekaj drugega.

Izgovor zelenega prehoda
Pri bruseljski uredbi je potrebno brati drobni tisk, nekakšno obrazložitev. Očitno je, da vladam sploh ne gre za zmanjšanje draginje in blaginjo ljudi, ampak zato, da bi z ukrepi “pospešili zeleni prehod”, kar pomeni zmanjšanje uporabe fosilnih goriv in doseganje “podnebne nevtralnosti” do leta 2050. “Obnovljivi viri so ključni za energetski prehod. So najcenejša in najčistejša razpoložljiva oblika energije in se lahko uporabljajo za proizvodnjo energije v EU, kar pomaga zmanjšati odvisnost od uvoza energije,” piše. Česar ne povedo, pa je, da se sončnih in vetrnih energetskih virov ne da skladiščiti ter da bo potrebno na bilijone evrov davkoplačevalskega denarja za spodbude in gradnjo vetrnih ter sončnih elektrarn, ki bodo izjemno nezanesljive pri dobavi elektrike. Povedano drugače, elite sporočajo, da bo pomanjkanje elektrike postalo norma (dokler bodo skušali uresničiti neuresničljivo).

Pojdimo nazaj na državno poroštvo 800 milijonov evrov, ki ga je Golobova vlada odobrila HSE. Kaj je bila obrazložitev poroštva? Med drugim za nakup potrebnih CO2 kuponov – gre za nekakšne “odpustke”, ki jih morajo evropske družbe z visoko stopnjo izpusta CO2 plačevati mednarodnim družbam, kot so Tesla, ki imajo ničelno stopnjo izpustov in zato svoje CO2 bonuse “prodajajo” drugim družbam – neverjetne cene delnic proizvajalcev EV vozil, baterij in sončnih celic so v resnici le privid – v resnici je edini pravi zaslužek prodaja CO2 kuponov, ki jih državne družbe kupujejo z vašim denarjem, da lahko normalno poslujejo. V resnici “zeleni prehod” financirate sami, pa tega sploh ne veste. Medtem ko se vam Bill Gates, Klaus Schwab in Robert Golob smejijo iz zasebnih reaktivcev.

Andrej Žitnik