Ignoranca Šarčeve vlade, migranti pa kar prihajajo in že posiljujejo!

Foto: STA

Župani obmejnih občin, ki so najbolj na udaru zaradi navala migrantov, so vse bolj nezadovoljni in izgubljajo potrpljenje. Tudi zaradi povsem očitne ignorance predsednika vlade Marjana Šarca, ki jih je sicer sprejel, a zagotovil jim ni ničesar. Medtem pa se je zgodilo posilstvo. Ilegalni migrant iz Maroka je namreč v mesecu oktobru spolno napadel kar dve mladi dekleti. Pred tem je storil več kaznivih dejanj in bil izpuščen iz zapora.

Župani šestnajstih slovenskih obmejnih občin so namreč že 30. septembra 2019 na predsednika vlade Marjana Šarca naslovili daljše odprto pismo z naslovom “Pobuda za izboljšanje razmer v obmejnih občinah”, v njem pa so zapisali deset zahtev. Med drugim so zahtevali dodelitev finančnih sredstev za čiščenje okolja (gozdov, travnikov), odstranjevanje odpadkov, oblačil in različne opreme, ki jo migranti odvržejo.

Jim bo vlada prisluhnila?
In kaj je zapisano v pismu? Župani občin Kostel, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Metlika, Osilnica, Loška dolina, Loški potok, Črnomelj, Podlehnik, Zavrč, Središče ob Dravi, Ormož, Krško, Brežice, Šentjernej in Kostanjevica na Krki v uvodu pisma opozarjajo na to, da se je Slovenija znašla na območju, kjer že in še bodo v prihodnjih letih in desetletjih potekali tokovi migracij z vzhoda na zahod Evrope. “Na te nove razmere se moramo kar najhitreje prilagoditi in sprejeti ustrezne organizacijske ukrepe za zaščito prebivalcev in njihovega premoženja.” Kot ugotavljajo, država svojih meja, še zlasti tiste, ki je za zdaj tudi schengenska meja, ne varuje zadostno, zato je ogrožena tudi varnost življenj, osebna varnost in varnost premoženja, to pa pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljene človekove pravice in pravice do zasebne lastnine, pa tudi pravice do nedotakljivosti človekove telesne in osebne celovitosti in njegove zasebnosti.

Smeti ki ostajajo za ilegalnimi migranti… (foto: FB, Twitter)

“Pravočasno moramo zagotoviti vse potrebno, da ne bi prišlo do dogodkov, v katerih bi bila lahko ogrožena človekova življenja ali bi se nesprejemljivo poslabšali bivalni pogoji v obmejnih področjih, ki bi povzročili izseljevanje prebivalstva.” Zato podpisniki vidijo dodatne možnosti pri zagotavljanju varnosti prebivalcev v večjem partnerskem sodelovanju med policijo in prebivalci. V obmejnih občinah, kjer so neposredno najbolj prizadeti zaradi nezakonitih migracij, so se župani organizirali v “Pobudi za zaščito prebivalcev in bivalnega okolja zaradi nezakonitih migracij”, in sicer z namenom, da bi jim vlada prisluhnila in sprejela potrebne in nujne ukrepe, po potrebi pa tudi prilagodila zakonodajo spremenjenim razmeram in novim potrebam v občinah, so še zapisali.

Trinajst ukrepov
In kakšne ukrepe predlaga 16 županov obmejnih občin? Našteli so jih 13. Uvodoma na vlado naslavljajo zahtevo za sklic vseh županov, podpisnikov pobude, na konferenco, na kateri bi razpravljali o naslednjih trinajstih pobudah. Te pa so: najprej mejnim občinam dodeliti dodatna finančna sredstva za popravilo ali zgraditev gozdnih poti in cest ob meji, ki so poškodovane ali uničene zaradi uporabe policijskih in vojaških vozil. “S tem bi omogočili tudi lažji in hitrejši dostop policije do prebivalcev ob meji in do same meje.” Prav tako bi bilo treba dodeliti finančna sredstva za čiščenje okolja, odstranjevanje odpadkov, oblačil in različne opreme, ki jo migranti odvržejo. Kot opozarjajo, sprejeta uredba na seji vlade ne zagotavlja povračila vseh stroškov.

Foto: STA

Župani predlagajo tudi dodelitev večjega števila policistov in vojakov, ki bi preprečevali ilegalne vstope migrantov, saj postavitev ograje ne preprečuje nezakonitih migracij. Prav tako je treba policiji in vojski omogočiti uporabo modernih sredstev za tehnično varovanje, vojski dodeliti več pooblastil, prebivalce pa ustrezno poučiti in jih opremiti s pisnimi navodili, kako naj ravnajo ob stiku z migranti in z odpadki, ki jih ti puščajo za seboj, s ciljem zagotavljanja neposredne varnosti prebivalstva in zaščite pred boleznimi glede na do sedaj evidentirane pojave aidsa, hepatitisa in garij med migranti. Med ukrepi, ki jih župani zahtevajo, je tudi usposobiti in dodatno opremiti gasilske enote za primer požarov v gozdovih zlasti v poletnem času, ko je zaradi sušnega obdobja večja nevarnost požarov. “Prav tako je treba zagotoviti dodatna sredstva za usposabljanje gasilcev za reševanje iz vode in na vodi.

Najboljši varuhi meje
V nadaljevanju župani zahtevajo izdelavo navodil za čiščenje žične ograje, saj sedanji postopki čiščenja niso ustrezni, finančna sredstva za čiščenje so veliko prenizka, neustrezno čiščenje pa bo povzročalo vraščanje ograje v drevje, kar kazi okolje. Prav tako mora država na prizadetih območjih zagotoviti ustrezno višino nadomestila gospodarskim subjektom zaradi izpada dohodkov, saj migrantski tokovi s seboj prinašajo tudi strah in negotovost med lokalnimi prebivalci, posledice pa se kažejo v upadu dejavnosti, zlasti v gostinstvu in turizmu. Po mnenju županov mora država dodeliti tudi dodatna sredstva za postavitev javne razsvetljave, kar bi pripomoglo k večji varnosti prebivalcev ob meji. Treba je zagotoviti tudi zdravstveno osebje Slovenske vojske za oskrbo migrantov, s čimer bi se zdravstveni domovi na obmejnem območju razbremenili. Na ogroženih območjih bi morala država kmetom znižati dajatve iz naslova katastrskega dohodka in subvencionirati zavarovalno premijo za zavarovanje premoženja občanov. Prav tako bi morala država tam, kjer ni dostopa do telefona, internetne povezave, vodovoda, javne razsvetljave in asfaltiranih cest, pomagati občinam pri zagotavljanju osnovnega življenjskega standarda. “Najboljši varuhi meje so prebivalci, ki živijo ob meji. S temi in podobnimi ukrepi pa bi poskrbeli, da prebivalci na teh območjih ostanejo in skupaj s pristojnimi organi pripomorejo k izboljšanju varnostih razmer v državi in tudi v Evropi,” so zapisali župani.

Brez konkretnih zagotovil
Kakorkoli že, pismo so poslali premierju Šarcu in vladi že konec septembra. In kaj se je vmes zgodilo? Šarec je za to, da je predstavnike županske iniciative sprejel, potreboval dober mesec, sprejel jih je šele v začetku novembra. Kot so sporočili župani, jim premier ni obljubil nič konkretnega, dogovorili so se samo to, da bodo oblikovali delovno skupino, ki bo pripravila sistemske rešitve za obvladovanje vplivov migracij in izboljšanje življenja ljudi ob meji. Koordinator skupine bo minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, komisija pa naj bi z delom začela v 14 dneh. No, čas za to se že izteka in možnosti, da bo dogovor uresničen, je vse manj. Sicer pa je notranji minister ves čas zagotavljal, da imajo “vse pod kontrolo”, karkoli že to pomeni.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar (foto: STA)

Povsem očitno je, da Šarec županov ne jemlje resno, kar pomeni, da ne jemlje resno niti prebivalcev šestnajstih občin, katerih župani so pisali premierju. No, med njimi pa, zanimivo, ni župana mestne občine Novo mesto Gregorja Macedonija (svak nekdanjega predsednika SD in profesorja na FDV Igorja Lukšiča), čeprav imajo tudi njegovi občani velike težave z migranti. Tudi to nekaj pove.

Demokracija