fbpx

Imamo prvorazredne in drugorazredne sodnike? Sodnica Vesna Pavlič Pivk v kazenskem postopku, hkrati pa še vedno sodi!

Sodnica Vesna Pavlič Pivk (Foto: STA)

Sodnica okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk še vedno deli pravico kot sodnica, čeprav je sama v kazenskem postopku zaradi zlorabe položaja, saj naj bi kot predsednica Okrajnega sodišča, zlorabljala službeno vozilo za zasebne namene. V tem času ni sledil suspenz, kot se je to zgodilo v primeru sodnika okrožnega sodišča Zvjezdana Radonjića, čeprav je šlo v njegovem primeru za disciplinski postopek, utemeljen na šibkih argumentih. Ob koncu članka si lahko preberete odgovore Okrajnih sodišč v Ljubljani in v Krškem ter okrožnega državnega tožilstva v Krškem.

Vesna Pavlič Pivk, nekdanja predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani, se je znašla v aferi domnevne zlorabe službenega vozila v zasebne namene za prevoze s fitnesa v službo, ali pa s fitnesa domov. V treh letih naj bi na račun države opravila sedemnajst voženj s fitnesa in dvanajst voženj v domov. Primer še vedno ni pravnomočno zaključen in je trenutno na Višjem sodišču.

Toda kljub vpletenosti Pavličeve v kazenski postopek, ta še naprej sodi v sodnih dvoranah Okrajnega sodišča v Ljubljani. Na spletni strani sodišča lahko vidite, da je imela Vesna Pavlič Pivk 7. septembra 2020 razpisanih kar pet obravnav, na katerih je delila pravico.

Vesna Pavlič Pivk je dne 7. septembra 2020 vodila štiri razprave. (Foto: Posnetek zaslona, Okrajno sodišče v Ljubljani)

Sodnik Zvjezdan Radonjić doživel začasni suspenz
Vesna Pavlič Pivk spada v prvo ligo privilegiranih slovenskih sodnikov. Te sreče ni imel sodnik Zvjezdan Radonjić, ko je Milka Noviča oprostil umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Kasneje se je večkrat pogumno izpostavil v javnosti in izražal kritike o slovenskem pravosodju. Velikokrat se je kritično lotil vodenja sodišča s strani predsednika okrajnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika in večkrat javno kritično ocenjeval delo slovenskega pravosodja, kar pa je zmotilo sodno elito, zaradi česar se je znašel v nemilosti in na koncu celo v suspenzu.

Vesna Pavlič Pivk je imela narok sojenja dne 23.6.2020 ob 9.uri v Krškem.

Radonjić si je za razliko od sodnikov, ki so podlegli pritiskom globoke države, upal javno povedati, da je bil deležen pritiskov tožilstva, ki se je soočalo s pomanjkanjem dokazov, kot tudi nekaterih sodnikov. Ob tem je izpostavil, da se je ob tem zavedal, da zaradi primera Novič ne bo napredoval, si bo morda uničil kariero sodnika ali pa se bo zaradi poštenega sojenja znašel v suspenzu.

Pogačnik je proti Radonjiću petega septembra 2019 zaradi suma storitve več disciplinskih kršitev, ki so bile storjene med petim decembrom 2018 in šestnajstim aprilom 2019, v skladu z določbo drugega odstavka 45. člena zakona o sodnem svetu podal pobudo disciplinskemu tožilcu pri sodnem svetu za sprožitev disciplinskega postopka zaradi kršitev 2., 14. in 15. točki prvega odstavka 81. člena zakona o sodniški službi.

Marjan Pogačnik. (Foto: STA)

Sodniku, ki je zmotil načrte sil kontinuitete v zadevi Novič, je bil s strani podpredsednika Vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića izrečen začasni suspenz na podlagi disciplinskega postopka. Pri odločitvi o suspenzu Radonjića je Đorđević upošteval značaj in težo disciplinskih kršitev, ki jih je bil obdolžen. V nadaljevanju so iz vrhovnega sodišča še navedli, da je namen suspenza “prvenstveno v zagotavljanju učinkovitega in kvalitetnega dela sodišča, na katerem službuje sodnik, ki je v disciplinskem postopku, in v varstvu ugleda sodstva v javnosti.”

Radonjić dobil prepoved sojenja, Vesna Pavlič Pivk deli pravico naprej
Radonjić je ob suspenzu izgubil vse primere, ki so jih dodelili drugim sodnikom na Okrajnem sodišču v Ljubljani. A kot kaže to ne velja za prvo kategorizirano sodnico Vesno Pavlič Pivk, ki lahko nemoteno opravlja svoje delo naprej. V tem primeru se je ponovno pokazalo, kako so nekateri slovenski elitni sodniki zaščiteni. Radonjić, ki je že velikokrat tudi javno povezoval vidne predstavnike sodne veje oblasti z močnimi vezmi s silami bivšega režima, pa je bil po hitrem postopku kaznovan.

Kljub temu, da smo skoraj že trideset let samostojni, nekateri še vedno mislijo, da živimo v totalitaristični Jugoslaviji. Vprašanje, ali se je proti sodnici Vesni Pavlič Pivk začel sodni postopek, smo poslali tudi na Okrajno sodišče in okrožno državno tožilstvo v Krškem. Okrajno sodišče v Ljubljani smo povprašali, ali se jim zdi higienično in etično, da v sodnih postopkih sodi sodnica, ki se je sama znašla v sodnih postopkih ter ali bodo sproženi disciplinski postopki kot v primeru sodnika Radonjića. Njihove odgovore bomo objavili takoj, ko jih dobimo.

Odgovor Okrajnega sodišča v Krškem :

Odgovor Okrajnega sodišča v Ljubljani:

Spoštovani.

v zvezi z vašimi vprašanji o sodnem postopku proti sodnici Vesni Pavlič Pivk na Okrajnem sodišču v Krškem vam podajamo odgovore po zaprošenih štirih točkah:

1. Predlagamo, da se s svojim vprašanjem glede stanja postopka, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Krškem obrnete na navedeno sodišče, ki je edino pristojno podajati pojasnila glede stanja navedenega postopka.

2. Ker ne obstajajo zakonske omejitve za opravljanje sodniške službe sodnice Vesne Pavlič Pivk, je bila ta po vrnitvi na opravljanje sodniške službe na Okrajno sodišče v Ljubljani (po izteku dodelitve na Ministrstvo za pravosodje RS) razporejena na delo na sodišču in so ji bile v reševanje dodeljene sodne zadeve skladno s pravili Sodnega reda. Glede vprašanja o etičnosti sodniškega ravnanja, pa se s slednjim lahko obrnete na Komisijo za etiko in integriteto, ki deluje pri Sodnem svetu.

3. Glede sodnika Zvjezdana Radonjiča pojasnjujemo, da gre za sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki svoje sodniške službe ni nikoli opravljal na Okrajnem sodišču v Ljubljani, zato nam njegov trenutni status tudi ni poznan, po informacijah, ki izhajajo iz medijev, naj bi se ta nahajal v suspenzu. V nasprotju z navedenim sodnici Vesni Pavlič Pivk ni izrečen suspenz (začasna odstranitev iz sodniške službe) s strani predsednika Vrhovnega sodišča RS, zato slednja opravlja sodniško službo na sodniškem mestu, na katerega je bila izvoljena.

4. Ker sodnik Zvjezdan Radonjič, ko že pojasnjeno, ni sodnik Okrajnega sodišča v Ljubljani, zoper njega z naše strani ni bil sprožen disciplinski postopek. Sodnica Vesna Pavlič Pivk je bila v obdobju, ki ga navajate, v funkciji predsednice sodišča, skladno z določbo 91. člena takrat veljavnega Zakona o sodniški službi (danes to ureja 45. člen Zakona o sodnem svetu) pa je prav predsednik sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo, eden od zakonsko predvidenih pobudnikov za uvedbo disciplinskega postopka.

Hvala in lep pozdrav.

Igor Đukić
Svetovalec v pravosodju v uradu predsednice na Okrajnem sodišču v Ljubljani

Odgovor okrožnega državnega tožilstva v Krškem:

Pozdravljeni,

vezano na vaše novinarsko vprašanje, z dne 7. 9. 2020, v zvezi kazenske zadeve zoper obdolženo Vesno Pavlič Pivk zoper katero je na Okrajnem sodišču v Krškem tekel kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1 vam sporočamo, da je vaša navedba, da je leta 2019 Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu in rešilo sodnico Vesno Pavlič Pivk pred sodnim postopkom, netočna.

Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom VII Kp 22784/2018 z dne 11. 10. 2018 sicer res zavrnilo pritožbo državnega tožilca vendar zaradi procesne ovire, je pa v svoji odločitvi pritrdilo navedbam tožilstva, da opis kaznivega dejanja vsebuje vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 257. člena KZ-1. Glede na napotila Višjega sodišča je tožilstvo naknadno zaprosilo Državni zbor za izdajo dovoljenja za kazenski pregon zoper sodnico Vesno Pavlič Pivk. Tožilstvo je tako pridobilo sklep Državnega zbora, s kateri se sodnici ne prizna imuniteta in dovoli kazenski pregon zato je tožilstvo vložilo nov obtožni predlog. To je storilo še Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu.

Kazenski postopek v obravnavani zadevi pa je tekel na Okrajnem sodišču v Krškem zato, ker je bila pristojnost prenesena na to sodišče. Okrožno državno tožilstvo v Krškem pa je zaradi krajevne vezanosti na Okrajno sodišče v Krškem v nadaljevanju zastopalo obtožni akt, katerega je sicer vložilo že Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu.

Tako niso točne vaše navedbe, da tožilstvo v Novem mestu ni uspelo pripeljati zadeve do konca. Kot že navedeno, je tožilstvo v Novem mestu vložilo obtožni akt. Zaradi delegirane pristojnosti na Okrajno sodišče v Krškem, pa je zastopanje v zadevi prevzelo tukajšnje tožilstvo, ki je zadevo na prvi stopnji tudi zaključilo vendar, ker je bila zoper sodbo vložena pritožba, o kateri odloča Višje sodišče, zadeva še ni pravnomočno zaključena.

Luka Perš