Informacijska pooblaščenka Prelesnikova zrela za kazenski pregon: V času porasta okužb nasprotuje merjenju telesne temperature!

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. (Foto: STA)

Glede na to, da se Slovenija sooča s sunkovitim porastom okužb z novim koronavirusom bi človek pričakoval, da se bo sledilo napotkom stroke, ki aktivno sodeluje pri oblikovanju ukrepov za zajezitve virusa. Očitno pa je to nemogoče pričakovati v Sloveniji, številnim “vplivnikom” tipa Werner in Marko Potrč, ki so se čez noč prekvalificirali v “imunologe”, ki odkrito nasprotujejo stroki, se je namreč sedaj pridružila še informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je javno opozorila, da vsesplošno merjenje temperature po njeno nikakor ni nujen in smiseln ukrep. “Popolnoma napačno, nestrokovno in skrajno škodljivo. Zrelo za kazensko in odškodninsko odgovornost,” je v odzivu na stališče Prelesnikove kritično komentiral predsednik vlade Janez Janša. 

 Mojca Prelesnik poudarja, da naj bi ukrep delodajalcem in drugim predstojnikom povzročal stisko, ko se odločajo o tem, ali je merjenje resnično potrebno in nujno ter v katerih primerih. Glede na veljavne predpise informacijska pooblaščenka ugotavlja, da merjenje temperature nikakor ne predstavlja nujnega in smiselnega ukrepa vedno ter povsod. Zagovarja namreč prepričanje, da gre za ukrep, ki ob neustreznem izvajanju lahko vodi v množično in nezakonito zbiranje osebnih podatkov. “Zato posplošenja ter odločanje o uvedbi merjenja brez konkretnih utemeljitev in upoštevanja vseh možnih drugih milejših ukrepov niso na mestu,” je izpostavila in ob tem dodala, da  je merjenje možno izvesti tako rekoč brez trajne obdelave osebnih podatkov, kar je zasebnosti tudi bistveno bolj prijazno.

Po besedah Prelesnikove ni pravne podlage za obvezno in vsesplošno merjenje temperature na način, da pride do obdelave osebnih podatkov. “Delodajalci ali druge organizacije, ki niso izvajalci zdravstvene dejavnosti, kot so npr. vzgojno-izobraževalne ustanove, glede na določbe veljavne delovno-pravne in druge zakonodaje v običajnih razmerah niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih, otrok ali drugih oseb, med katere sodijo tudi podatki o telesni temperaturi,” je izpostavila in dodala, da za takšno obliko obdelave podatkov mora imeti delodajalec ali druga organizacija pravno podlago, pri tem pa po njenih besedah veljajo tudi vse druge določbe splošne uredbe o varstvu podatkov.

Kot primer navaja podpis izjave
O potrebnosti in smiselnosti tega ukrepa mora po prepričanju Prelesnikove zmeraj sicer presojati medicinska stroka, ki pa mora pri tem upoštevati veljavne predpise in zasledovati načelo sorazmernosti. “Ukrepa torej ne bi smeli odrejati, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi, kot je npr. podpis izjave,” je izpostavila in dodala, da če se na ravni posameznih organizacij tak ukrep opredeli kot nujen, potreben in učinkovit, ga je v tem primeru potrebno izvajati na način, ki najmanj posega v telo in zasebnost posameznika in brez prekomerne obdelave osebnih podatkov.

Foto: STA

Vročina najbolj pogost simptom
Predsednika vlade Janeza Janšo je sodeč po odzivu na družabnem omrežju Twitter vidno razjezil odziv Prelesnikove, kar pa seveda ne čudi, namreč s takimi sporočili se v javnosti ustvarja vtis, kako merjenje temperature, ki predstavlja enega izmed pomembnih ukrepov za omejitev virusa, ni smiseln in nujen. Pri tem je nedvomno smiselno opozoriti na strokovni prispevek z naslovom “Covid-19: kaj je dobro, da ve vsak zdravnik”, ki ga je spisal prof. dr. Janez Tomažič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Tomažič je namreč pod podnaslovom “klinična slika bolezni” poudaril, da na žalost ni nobenih specifičnih bolezenskih simptomov in znakov, po katerih bi Covid-19 lahko razlikovali od ostalih virusnih okužb dihal, kot sta prehlad in gripa. “Bolezen večinoma poteka subakutno z različnimi simptomi in znaki,” poudarja in ob tem dodaja, da “rezultati metaanalize objavljenih raziskav kažejo, da so bile najpogostejše manifestacije vročina (88,5 %–88,7 %), kašelj (57,6–68,6 %) in dispneja (21,9–45,6 %). Oboleli lahko zaznajo tudi spremenjen voh (85,6 %) in okus (88 %). Motnje voha so v 11,8 % na splošno prvi simptom covid-19. Pogostejše so pri ženskah.”

Vir: Prispevek prof. dr. Janeza Tomažiča, dr. med. z naslovom: Covid-19: kaj je dobro, da ve vsak zdravnik , dostopen na strani Zdravniške zbornice Slovenije

Glede na zgoraj navedeno je torej več kot očitno, čemu se je stroka odločila, da je merjenje temperature v delovnih organizacijah smiseln ukrep. Vročina je namreč eden najbolj pogostih simptomov. Delovne organizacije, kjer se virus v zadnjem času širi, so konec koncev zaposlenim dolžne zagotoviti varno delovno okolje. S tem, ko te z merjenjem temperature preverjajo ali imajo zaposleni povišano temperaturo, skrbijo za zdravje drugih zaposlenih. Ker se mnogi s povišano temperaturo vročine mnogokrat ne zavedajo, je jasno, da predlog Prelesnikove, da bi se zgolj podpisovalo izjavo, ni na mestu. Papir konec koncev prenese vse.

Kritik ne manjka
Prelesnikova je s svojim odzivom razjezila mnoge, kar najbolje odražajo komentarji, ki so se usuli na družabnem omrežju Twitter: “Informacijska pooblaščenka naj raje opozori, da snemanje oseb brez privolitve ni zakonito. Nikita Xever zdaj snema tudi zdravstvene delavce”; “A to je ko si zdravnik infektolog pa prideš delat kot Informacijski pooblaščenec. Aja nisi… Zakaj za vraga se potem čutiš poklicanega predavati o smiselnosti!”; “Kaj ima informacijska pooblaščenka z merjenjem telesne temperature? Jo zanima čas ovulacije?”; “Mene bolj zanima, zakaj to funkcijo ali urad sploh moramo imeti. Do sedaj v njihovi dejavnosti še nisem zasledila nič pozitivnega. Če se motim, prosim za dokaze.”; “Se strinjam z JJ. Očitna pooblaščenka ne vidi kaj se dogaja okoli nje in nas (na letališčih etc). V odgovornih firmah se temperatura že od pojave virusa meri in nisem še zasledil pomislekov o tem, prav nasprotno, ljudje se počutijo bolj varno v delovnem okolju”; “Razrešite jo ali predlagajte razrešitev !! Kaj ji ni jasno? Kdo bo zbiral podatke? Povsod po EU, zlasti v jedrnih državah, merijo temperaturo na vsakem koraku.”; “Pa kakšno zbiranje osebnih podatkov? Zmerijo ti jo in če je nimaš, te izpustijo. Če jo imaš, te pošljejo domov. Termometer ne shranjuje podatkov. Merilec pa itak čez eno uro več ne ve, koliko je komu nameril. Tu gre le za ugotavljanje da/ne.”

Glede na to, da smo prišli v čas, ko občutno narašča število prehladnih obolenj, je težko razumeti, čemu se je Prelesnikova odločila, da s tovrstnim sporočilom na nek način pozove k neupoštevanju ukrepov, ki so bili sprejeti na podlagi stroke. Le dosledno upoštevanje ukrepov je namreč tisto, ki bo pripomoglo k omejitvi virusa. Če virus vstopi v delovno organizacijo, lahko povsem zaustavi njeno delovanje, še huje pa je, če se ta prenese na rizične bolnike, starše in stare starše, ki pa spadajo v rizično skupino. V dobi, ko večina uporablja družabna omrežja, Google in ostale aplikacije, je vse skupaj še toliko težje razumeti. Namreč tam se brez pomislekov deli cel kup informacij, pa nihče ne protestira, tukaj pa naj bi glavno težavo predstavljal podatek o izmerjeni temperaturi? Naj razume kdor more!

Nina Žoher