fbpx

[Intervju] Leta 2024 se bomo zbudili v zdravstveni sistem, ki bo najbolj podoben bosanskemu

Foto: zajem zaslona

Bivša državna sekretarka, ministrica za zdravje, pediatrinja dr. Tina Bregant je bila gostja oddaje Intervju na Nova24TV. Z voditeljem Aleksandrom Rantom sta se pogovarjala o zdravstveni krizi, ki je zajela državo po prevzemu oblasti s strani Roberta Goloba in njegove koalicije. 

Najprej sta se dotaknila januarske stavke zdravnikov FIDES, ki se približuje, medtem ko jim je vlada – oz. minister za gospodarstvo po navodilu premiera – napovedala totalno vojno.

Zdravniška stavka
“Človek bi pričakoval, da se lahko v tednu marsikaj zgodi – lahko se izboljša komunikacija, lahko se nakažejo določene rešitve, lahko pa se zgodi, kar se je zgodilo: vodstvo zdravstvenega doma ostaja, vodstvo na ministrstvu ostaja, delavci pa odhajajo. Tudi zdravniki v javnem sistemu so namreč samo delavci,” je povedala Breganova in opozorila, da je stavka za zdravnike res tisto zadnje orodje, in poziva bolnike, da razumejo njihove stiske.

“Zdravniki vedo, da jih bo delo počakalo, marsikdo pa bo prišel do storitve, ki jo potrebuje, kasneje, kot bi moral.” Je pa hkrati povedala, da zdravniška stavka ni tista običajna stavka, kjer ljudje ne delajo – vedno se oskrbi urgentne bolnike, otroke, nosečnice, ranljive in starejše.

Upa sicer, da se bodo stavki lahko izognili. Stavka je namreč vedno stvar pogajanj med ministrom in delavci. Tu pa pogajanj sploh ni bilo – bile so le izjave in pogojevanja s strani ministrstva. Kot se je slikovito izrazila, je zdravstveni sistem skozi pandemijo ves čas z enim kolesom nihal nad prepadom, potem pa je prišel trenutni minister in “po moško” zadevo porinil v prepad.

Nov zdravstveni sistem leta 2024? Bergant: “Podoben bo bosanskemu”
Voditelj jo je opomnil, da je minister do leta 2024 obljubil nov zdravstveni sistem, kjer bodo vse težave, ki so nas pestile do sedaj, odpravljene.

Na to tezo je Bergantova odgovorila, da se boji, da bomo leta 2024 res imeli nov zdravstveni sistem, v katerem pa javnega zdravstva več ne bo, niti zdravstvenega zavarovanja. Ljudje se v tem trenutku sprašujejo – če sem ostal brez osebnega zdravnika, zakaj bi še plačeval v blagajno ZZZS? 130.000 ljudi je ostalo brez zdravnika – veliko od teh je delovne populacije. 10 odstotkov vse populacije in 20 odstotkov delovne populacije je ostalo brez zdravnika. Če ti ljudje nehajo vplačevati v blagajno ZZZS (ki ni zavarovalnica, ampak fond), se ZZZS sesuje. Na prvi pogled to zveni logično. Zakaj bi plačevali kasko za avto, ki ga nimam?

Bergantova pa opozarja tudi, da komercialne zavarovalnice ponujajo neke dodatne storitve za 8 do 10 evrov mesečno, medtem ko premija na ZZZS (v okviru prispevkov iz plače) znese tudi do 200 evrov na mesec. Kar naenkrat bodo te police narasle in postale višje od 200 evrov. Vsi, ki smo leta plačevali v osnovno blagajno, bomo kar naenkrat prisiljeni poskrbeti za dodatna zavarovanja, teh sredstev pa nam ne bo nihče povrnil. Leta 2024 se bomo zbudili v sistem, ki bo najbolj podoben bosanskemu.

“Če bodo ljudje to sprejeli, bo leto 2024 drugačno. Vsi ukrepi, ki zaenkrat izgledajo kot intervencijski, so le pesek v oči. Gre za tlakovanje poti v prepad, ki sem ga opisala. Najbolj me skrbi primarna raven osebnih zdravnikov. Od primarne ravni do sesuvanja sekundarne in terciarne ravni (bolnišnic) vodi pot skozi sesuvanje urgentne službe. Vidite, da se tukaj tudi nekaj dogaja. Z zamikom pa bo prišlo do težav na ravni bolnišnic – najbrž februarja, marca – takrat se Slovenija vsako leto srečuje z respiratornimi okužbami. Takrat se bo pokazala vsa beda slovenskega zdravstva.”

Ob tem si Bergantova želi le, da bi bili minister in ekipa dovolj modri, da bi reševalcem pustili zraven. Če bodo spustili še kakšno bombo, bo preživelih zelo malo. Upa, da do tega ne bo prišlo.

ZZZS kot relikt
“Mi imamo en reklikt zdravstvenega zavarovanja [ZZZS], z običajnimi zavarovalnicami imamo ljudje pogodbe, na polici se točno ve, kaj dobiš za tisto plačilo, za ZZZS pa nihče ne ve, kaj dobi za tisto plačilo. ZZZS bi se morala zato prestrukturirati. Naša ZZZS deluje tako, da namesto nje denar zbira FURS. Zdravstveno osebje oz. zdravniki delujejo kot agenti za zavarovalnice, saj pojasnjujemo, kaj pacientu pripada in kaj ne. Zdravniki tako hkrati opravljajo delo, ki bi ga morale opravljati zavarovalnice – delo administratorjev.”

Pri tem je poudarila, da nobena država na svetu nima magične palice – medicina je postala izredno draga, natančna in uspešna – usmerjena v zdravje točno določenih bolezni z dizajniranimi zdravili. Specifična težava slovenskega sistema pa je ta, da ni videti, da ministrstvo ne ve, kaj je cilj.

130.000 zdravnikov je množična nesreča, ni res, da je koncesionarstvo privat
Če zdravniki dajejo odpovedi, to nekaj pomeni, pravi Bergantova. Zdravniki ne dajejo odpovedi od tam, kjer jim je dobro. Marsikateri od teh zdravnikov, ki bi lahko prišel v službo peš, se bo zdaj namesto tega vozil 30 kilometrov z avtom, saj je drugod dobil boljše pogoje.

“Koncesionarstvo ni privat, kot se razlaga, koncesionarstvo je del javne mreže,” poudarja Bergantova. “Za bolnika to nič ne spremeni – dobi napotnico, pride s kartico. Koncesionar pa ima svobodo, da razporeja to, kako bo delal, in marsikdo od njih bo tudi investiral svoj denar in sredstva v opremo, zato so ljudje bolj zadovoljni pri koncesionarjih. Vprašanje, ki se postavlja, je, kako je možno, da koncesionar, ki je sam s sestro posluje z dobičkom, medtem ko zdravnik, ki je tudi del javne mreže, ob katerem je zaposlenih še 10 drugih kadrov, dela z velikim minusom. Tukaj nekaj ni v redu.”

Očitki o zdravnikih dobičkarjih
Po hipokratovi zaprisegi naj bi zdravniki delali pro bono in Bregantova nima nobenih težav, da bi delala pro bono, če bi tudi njeni otroci dobili pro bono kolo, malico v šoli, violino itd. Se pravi, če bomo vzpostavili sistem, kjer ne bomo delali za denar, ampak brezplačno, potem tudi ona s tem nima težav.

“90 odstotkov študentov se odloči za medicino, ker želi pomagati, zato ostro zavračam insinuacije, da smo zdravniki predvsem dobičkarji. Se pa strinjam, da obstaja tistih 10 odstotkov kot pri vseh poklicih, ki imajo denar radi. Teh ciljnih plač po 10.000 evrov nisem sama prejela nikoli v svojih 20 letih prakse.”

Stavka ni le zaradi plač
Bregantova je opozorila, da stavka ni le zaradi plač, ampak nevzdržnih razmer. Tisti, ki še vztrajajo v javnem sistemu – in vedno manj nas je – ne moremo več delati v javnem sistemu. Tudi, če se bodo plače zvišale, pa ne bomo dobili novega kadra, to ne bo rešilo težav. Mladi kadri pridejo, po treh mesecih pa vidijo, da plača ni taka, kot so si predstavljali, in gredo. Se pravi, dvig plač bi pomagal ustaviti odliv kadra.

“Sama, če rešim deset življenj, pa tudi če jih rešim sto, ne bom nikoli zaslužila toliko, kot je zaslužil trenutni predsednik vlade – take nagrade v življenju ne bom videla, pa če rešim ne vem koga. Nisem zdravnica zaradi denarja,” se je ob Goloba obregnila Bregantova.

Pro bono ambulante kot nadomestek osebnih zdravnikov?
Bregantovi se zdi napak, da bi morali imeti več pro bono ambulant za ljudi, ki so ostali brez osebnega zdravnika. To  je povsem zgrešena pot.

“Če ste ostali brez zdravnika in ste vplačevali v ZZZS, vam pripada osebni zdravnik, ki ga financira ZZZS. Saj ste ga tudi plačali. Humanitarost se lahko zelo zlorabi. V imenu dobrega se to sprevrže v svoje nasprotje.”

Andrej Žitnik