Janez Janša leta 2012 ob prazniku samostojnosti in enotnosti: “Zaslužimo si pravno, pravično in socialno državo”

Janez Janša in njegovi vladni sodelavci se uspešno borijo proti zajezitvi epidemije virusa covid-19. Vsi v Sloveniji upajo, da bo prvi proti krizni paket pomagal najbolj ranljivim zaposlenim v gospodarstvu. Pripravlja se že drugi paket ukrepov, ki bodo tudi pomagali pri zagonu slovenskega gospodarstva. (Foto: STA.)

Slovenija danes praznuje 29 let ustavnosti, ko se je slovenski narod množično udeležil plebiscita in množično izglasoval osamosvojitev Slovenije. Slovenija v teh letih samostojnosti mnogim državljanom ni izpolnila sanj, ki so jih sanjali na zgodovinskem plebiscitu za slovenski narod. Slovenski predsednik vlade Janez Janša je v vlogi govornika na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti dne 22. decembra 2012 opozoril na mnogo pomanjkljivosti delovanje slovenske države.

“Zato je naša zaveza blaginja vseh državljank in državljanov. Družba, v kateri posamezniki živimo, uveljavljamo svoje talente, želje in pričakovanja, kjer vladajo sožitje, medsebojno razumevanje in zaupanje. Družba, v kateri se bo končno razvila zavest, da bo vsakdo čutil odgovornost zase in tudi vsaj malo za svojega bližnjega. Zaslužimo si pravno, pravično in socialno državo, ki bo v večji meri živela življenje v realnosti in ne bo zapisana samo na papirju,” je govoril Janez Janša v vlogi predsednika vlade ob državni slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti 22. decembra 2012.

Slovenija je 23. decembra 1990 sprejela zgodovinsko odločitev, po kateri hrepeni vsak zrel narod. Po samostojni in neodvisni državo. Slovenski narod je verjel, da bosta osamosvojitev in demokratizacija prinesli tudi svobodno in pravično družbo. Vendar v slovenski državi ni bila ustvarjena družba enakih možnosti za vse, v kateri bi vsak poleg pravic sorazmerno sprejemal tudi svojo odgovornost.

Banka Slovenije. Foto: STA.

Ekonomska in politična svoboda je prinesla sprostitev ustvarjalnih procesov

V svojem govoru je takratni predsednik vlade Janez Janša poudaril, da je ekonomska in politična svoboda prinesla sprostitev ustvarjalnih procesov, ki so v slovenskem narodu od nekdaj bili. Slovenija je v svojih osamosvojitvenih letih dosegla rezultate tako na domačem kot mednarodnem odru. Vrata mednarodnih ustanov so bila vedno bolj odprta. Zgodovinski uspeh je Slovenija kronala z vstopom v Severno atlantsko zavezništvo (NATO) in Evropsko Unijo (EU) leta 2004. Slovenija se je na svetovni zemljevid zapisala tudi v letu 2001, ko sta se v Sloveniji prvič srečala takratni ameriški predsednik George W. Bush in ruski predsednik Vladimir Putin. V času slovenskega predsedovanja Evropski Uniji leta 2008 se je Bush še drugič ustavil v Sloveniji. Slovenija je pod prvo vlado Janeza Janše kot prva izmed na novo sprejetih članic vodila svet Evropske Unije. Prav zaradi naše ustvarjalnosti in sposobnosti smo se kmalu uvrstili med najhitreje razvijajoče se države v Evropski uniji.

Stara ljubljanska banka je imela off-shore podjetja v tujini.  (Foto: Youtube)

Spomini na krizo iz leta 2008 so še vedno sveži

Slovenija je eno najtežjih obdobij doživela v letu 2008, ko je padla v ekonomsko in finančno krizo. Šele sedaj, ko je naš standard še enkrat večji, se zavedamo napak, ki smo jih v času tranzicije spregledali. “Vemo, česa Slovenija ni odpravila v tranziciji, pa bi morala. Prav tako vemo, da bi se morali bolj prilagajati ekonomskim in tehnološkim spremembam v globalnem svetu, pa se nismo dovolj prilagajali,” je gospodarske težave komentiral Janša.  Gospodarski izzivi, s katerimi se soočamo, niso zgolj posledica globalne finančne krize in recesije v evro-območju, kot se velikokrat sliši. Slovenija je imela v obdobju 2005-2008 v času nadpovprečne gospodarske rasti izravnan proračun. Žal pa so se slovenska podjetja prekomerno zadolžila, kar je eksplodiralo v kasnejšo gospodarsko silo.

Danes je skoraj nepotrebno ugotavljati, da smo padli na tem izpitu. Danes nas na to opozarjajo državljanke in državljani. Pravijo, da “Slovenija ni pravna in pravična država. Da smo postali država, kjer pohlep in napuh veljata več kot poštenost, marljivost in delavnost. Državljani nas opozarjajo, da smo postali država, kjer se veliko ljudi počuti drugorazredne državljane, ki so ponižani, predvsem pa mnogokrat razočarani. Postali smo država, kjer se posamezniki in skupine, ki so leta in desetletja uživali različne privilegije, teh kljub krizi še vedno oklepajo za vsako ceno. Država, kjer številni mladi ne vidijo svoje prihodnosti in ne najdejo priložnosti, da bi izživeli svoje talente,” je poudaril ob svojem govoru Janša.

Slovensko pravosodje ena najšibkejših točk slovenske države

Slovensko pravosodje je ena najšibkejših točk slovenske države. Zaupanje v sodne institucije je med državljani vedno manjše. Poštenega državljana so državne institucije zaradi majhnega prekrška preganjali, medtem ko pravi vladarji tranzicije niso bili nikoli kaznovani. “Slovenski represivni organi so vložili v teh letih več kot 700 kazenskih ovadb za divje lastninjenje in niti ene pravnomočne obsodbe. Iz vladavine prava je bila izgnana pravičnost. Ukradeno kolo je bilo kaznivo dejanje, ukradeno podjetje pa samo velika svinjarija. Razorožitev slovenske teritorialne obrambe ob prisegi nove Demosove vlade je bilo zgolj spoštovanje takratnega pravnega reda, oboroževanje nove slovenske vojske pa kriminalna trgovina z orožjem,” je svojo kritiko pravosodja zaključil Janša.

Ustavno sodišče. (Foto: STA)

Slovenija je pokrila bančno luknjo ob svojem osamosvanjanu, vendar se je zgodba v času vlade Alenke Bratušek zopet ponovila

Slovenija se je v začetnih letih soočila s slabo stoječim bančnim sistemom. Slovenski davkoplačevalci smo se pred desetletjem in pol soočili z več milijardno luknjo v državnih bankah. To smo pokrili v celoti, zanjo pa ni nikoli nihče odgovarjal. Ljudje, odgovorni zanjo, so mirno prevzeli funkcije v ozdravljenih bankah ali v njihovi neposredni bližini. Zgodba se je ponovila leta 2013 v času vlade Alenke Bratušek, ko so slovenski davkoplačevalci vložili pet milijard evrov v krepitev slovenskega bančnega sistema.

Simbol totalitarnega režima še vedno pri velikem številu slovenskih državljanov zbuja nostalgične trenutke. (Foto: Youtube)

Ideologija ločuje slovenski narod

Slovenski narod po 29. letih še vedno razdvaja veliko ideoloških tem. Povojni poboji pod taktirko takratne vladajoče Komunistične partije še vedno niso razjasnjeni. Krivci za grozotne zločine niso nikoli odgovarjali, sorodniki žrtev povojnih pobojev še vedno čakajo, da bodo doživeli dostojni pokop svojih umrlih sorodnikov. “Zaradi tega ni slučajno, da se v javni besednjak ponovno vračajo besede, s katerimi nekateri danes, decembra 2012,  ponovno pošiljajo ljudi v Barbarin rov Hude jame ali poveličujejo tovrstne zločine proti človeštvu,” zaključi slovenski odnos do polpretekle zgodovine Janša.

Slovenska zastava je največji simbol naše države. (Foto: Facebook)

Ne glede na slovensko samostojnost je ljubezen nekaterih slovenskih državljanov do totalitarnih simbolov neizmerna

Slovenija je kljub samostojnosti zaradi nekaterih slovenskih političnih strank in medijev še vedno zaljubljena v simbole, praznike in zastave bivše države. Ne glede na njeno totalitarnost, hude kršitve človekovih pravic, nedemokratičnosti v Sloveniji lahko vidimo simbole bivšega režima na partizanskih proslavah ali pa na rdečem kulturnem dogodku Svetlane Makarovič z naslovom Nosil bom rdečo zvezdo. Zaslepljenost z bivšim režimom se je opazila tudi na vseslovenskih protestih ob koncu leta 2012, ki so takrat zaradi Kanglerjevih radarjev in političnega poročila Komisije za preprečevanje korupcije o nedovoljenem premoženja Janeza Janše in Zorana Jankovića zajeli Slovenijo. “Vsak, ki to počne s slovensko zastavo v rokah, zasluži moje spoštovanje. Gre za aktivnega državljana. Bile pa so tudi druge zastave in simboli. Nekateri so protestirali z zastavami v rokah, zastavami države in armade, ki nas je napadla, ubijala naše brate in skušala preprečiti uveljavitev naše pravice do samoodločbe. Ali s totalitarnimi simboli, ki smo jih ob razglasitvi slovenske državnosti dostojanstveno – mogoče preveč dostojanstveno – sneli in odstranili. Vsem tem pa bi rad navedel besede, ki jih je ob razglasitvi plebiscitnega rezultata v tem istem Cankarjevem domu izrekel dr. Jože Pučnik: ‘Jugoslavije ni več, za Slovenijo gre!'” zaključi svoj govor predsednik Slovenske demokratske stranke in takratni predsednik vlade Janez Janša.

Celotni govor si lahko preberete TUKAJ.

Luka Perš