fbpx

Jankovićeva dolga roka? Po prispevku o prometu med MOL in AAS so izginili podatki z Erarja!

Ali Jankovićeva dolga roka seže tudi na Erar? (Foto: STA)

Spletna stran Erar je namenjen transparentnejšemu upravljanju z javnim denarjem. Iz te baze podatkov je razvidno, katerim subjektom se namenja davkoplačevalski denar. Po nedavnem prispevku o spornem finančnem prometu med Mestno občino Ljubljana in Avtorsko agencijo Slovenije so iz podatkovne baze izginili podatki za začetno obdobje Jankovićevega županovanja. Gre za sistemske težave ali je za vse skupaj kriva Jankovićeva (pre)dolga roka? Le kaj bi nam o tem povedala informacijska pooblaščenka? 

Erar je spletna baza podatkov, ki medijem omogoča informacije s področja javnega finančnega prometa. V ospredju so institucije (družbe) v državni ali občinski lasti. Erar je ključnega pomena za večjo transparentnost porabe javnega denarja. Preprosto povedano: namen je postaviti pod luč vse tisto, kar bi si nekateri želeli, da ostane skrito pred očmi javnosti, saj gre za upravljanje s premoženjem davkoplačevalcev. Seveda so mogoči tudi finančni obvodi, ki jih Erar ne zazna, vendar pa je ta do nedavnega dajal občutek vsaj delne preglednosti upravljanja z javnimi sredstvi. Več tukaj. Projekt je tesno povezan s Komisijo za preprečevanje korupcije, ki pa se je že izkazala za vprašljivo. Veliko prahu je pred meseci dvignila pravno nevzdržna odločba o združljivosti funkcije predsednika računskega sodišča z opravljanjem njegove funkcije predsednika odbora za revizijo in skladnost pri Mednarodni nogometni zvezi FIFA, kjer je Tomaž Vesel za postransko delo letno zaslužil kar 246 tisoč dolarjev bruto! 

KPK je prav tako skoparila z odgovori o nezakoniti plači in nagradi elektro oligarha Roberta Goloba. Je pa nedavno potrdila kršitev zakona. Več tukaj. Ob navedenem se zdi vprašljiv tudi Erar. Spomnimo: tik pred prvim krogom lokalnih volitev (18. 11. 2022), smo poročali o sumljivem prometu med Mestno občino Ljubljana pod vodstvom Zorana Jankovića in Avtorsko agencijo za Slovenijo, med katerima naj bi obstajal zgolj ustni poslovni dogovor. Sodelovanje med entitetama naj ne bi bilo transparentno, zlasti ko gre za višje zneske (nad 20 tisočaki), ko bi bili potrebni javni razpisi. Namen avtorskih agencij je v osnovi koristiti avtorjem umetniških del. Primer: nek avtor popularne glasbe napiše in uglasbi pesem, za katero so zainteresirane radijske postaje v Sloveniji in na tujem. Ker sam ne zmore sklepati pogodb o uporabi svojega dela z vsako radijsko postajo posebej, ker je to časovno, finančno in birokratično itd. težko izvedljivo, to zanj počne neka avtorska agencija, ki ima od tega tudi določene finančne koristi.

Avtorji umetniških del si za svoj trud zaslužijo dostojno življenje. (Foto: Pixabay)

Avtorsko delo je tako zaščiteno, v idealni situaciji pa naj bi imela koristi oba, tako agencija kot tudi avtor. Tovrstna agencija potemtakem igra vlogo posrednika in zaščitnika. Avtorska agencija, kakorkoli se že imenuje (AIPA, SAZAS, IPF, ZAMP AAS,) mora pri svojem delovanju primarno slediti interesom avtorjev, ki jih zastopa, bodisi po zakonskem pooblastilu (kot to velja za obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic) kot tudi v primerih, da določene pravice agencija upravlja po pooblastilu posameznega avtorja. Težava pa je v tem, da avtorske agencije v Sloveniji pogosto ne delujejo v interesu avtorjev, ampak gre za rokohitrsko bogatenje na račun avtorjev. Potemtakem pogosto niso avtorji tisti, ki bi živeli dostojno življenje in skrbi povezane s financami in preživetjem “dali na stran” ter se temeljiteje posvetili ustvarjanju. “Dostojno živijo” zlasti avtorske agencije … Vsi si želimo, da bi slikarji, glasbeniki, filmski ustvarjalci itd. živeli dobro, saj s svojim delom izboljšajo kakovost življenj nas vseh.

Del finančnih podatkov o prometu med AAS in MOL je po objavi prispevka izpuhtel!!
Spomnimo se na romantične filmske večere, brezskrbno poležavanje na terasi med prebiranjem napetega romana, ogled slikarske razstave, poslušanje priljubljene glasbe, ki nam v težkih trenutkih povrne nekaj elana in upanja itd. Da bi bilo tega še več, nam kontroverzno preprečujejo razne avtorske agencije, ki ne sledijo vedno svojemu temeljnemu poslanstvu ter njihovi “kompanjoni”, v našem primeru razni “kavbojski” župani, ki jim je za ljudi in njihovo dobro mar toliko kot za lanski sneg. Spomnimo, kako Janković prek ljubljanskega vodonosnika gradi kanalizacijo (več tukaj). Spomnimo še, da mu v več mandatih ni uspelo urediti propadajočega javnega zdravstva. Sta pa ljudi tik pred volitvami skupaj z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom “naplahtala”, da imata načrt za ureditev razmer, ki bi ga zatem prenesla na državno raven. Več tukaj in tukaj.

Jankovićeva dolga roka tudi na Erarju? Po objavi našega prvega prispevka o spornem poslovanju med MOL in AAS so že kmalu izpadli zneski iz začetnega, večletnega obdobja Jankovićevega županovanja. (Foto: Erar)

Pa se vrnimo k Erarju, kamor očitno seže tudi Jankovićeva dolga roka. Po objavi prispevka o Jankovićevem spornem poslovanju z AAS, so se na Erarju začeli dogajati “čudeži”. Kot lahko vidimo iz zgoraj priložene lepljenke, je dotični promet v merilnem obdobju najprej znašal več kot šest milijonov evrov. Potem pa se je nenadoma zgodil izpad med letoma 2006 (ko je Janković pričel z županovanjem) in letom 2011. Preprosto povedano: nastala je “črna finančna luknja”. Ves ta čas je bil na oblasti aktualni ljubljanski šerif. Pred dnevi (9. 12. 2022) je bila podatkovna baza celo nedostopna, menda zaradi “del” na spletni strani. 12. 12. 2022 pa je promet med MOL in AAS na podlagi Erarja (spet) ocenjen na dobrih pet milijonov evrov.

Avtorske agencije delujejo kot tropi finančno sestradanih volkov?!
Pri pisanju prispevka smo se očitno sklicevali na podatke, ki več ne držijo, saj se sproti poljubno spreminjajo (tako mimogrede, iz dneva v dan). Je kdo pohitel s prikrivanjem kakšnih neprijetnih informacij? Očitno bo treba poslati poizvedbo informacijski pooblaščenki! Kot “priboljšek” lahko za bralce izpostavimo še eno sočno zanimivost. Lani smo že pisali o avtorski agenciji AIPA in njenem precej spornem delovanju (Več tukaj). Naši viri pravijo, da eden od solastnikov AAS Miha Trampuž pravno svetuje AIPI in tako vsaj posredno podpira njeno polkriminalno dejavnost. Svojo sporno svetovalno dejavnost naj bi sicer opravljal v okviru Inštituta za avtorsko pravo. Več tukaj. Avtorske agencije, ne le da bogatijo same zase, ampak očitno delujejo kot krdelo (finančno) sestradanih volkov.

Andrej Žitnik