fbpx

Janša na pogovornem večeru v Kamniku: Krkovič je prvi ugotovil, da gre za razorožitev, nato se je pričela organizacija Manevrske strukture narodne zaščite, ki je zavarovala osamosvojitev

Janez Janša (Foto: Demokracija)

V Kamniku je v organizaciji območnega združenja VSO potekal pogovorni večer z naslovom »Obramba Slovenije 1991 in danes«. S spomini na tisti čas in iskrivimi aktualno-političnimi analizami sta sodelovala predsednik SDS in obrambni minister v času osamosvajanja Janez Janša ter predsednik VSO Aleš Hojs. Večer, ki se je začel z izbranim domoljubnim kulturnim programom, je povezoval Metod Berlec.

V uvodu so se sogovorniki dotaknili vloge generala Rudolfa Maistra, ki se je rodil v Kamniku. Kot je dejal Janez Janša, »Maistra danes več ali manj poznamo v celoti kot vojaka, pesnika, politika in predvsem velikega domoljuba.« Toda ker je bil trn v peti tedanji Partiji, se je njegovo vsestransko vlogo skušalo načrtno zmanjševati. »Bil je simbol domoljubja, ne pa nacionalizma,« je poudaril predsednik SDS in dodal: »Maister izstopa kot nekdo, ki je bil sposoben dojeti priložnosti časa in zaradi tega je Slovenija vsaj toliko velika, kot je.«

Pri tem je imel v mislih koroški plebiscit, ko se je Slovenija izgubila takrat povsem slovenske dele Koroške. Poteza, da so se ljudje slovenskega rodu odločili za življenje v Avstriji se mu je zdela nerazumljiva, dokler ni na pokopališču v Velikovcu videl številne grobove iz istega časa, kjer so pokopani civilisti, ki jih je pobila srbska vojska v drugi ofenzivi na Koroško. To je bil etnični masaker, zaradi katerega se je slovensko ljudstvo uprlo. “Takrat smo mi izgubili Koroško,” je dejal Janez Janša.

Foto: Demokracija

Nato so se sogovorniki posvetili prelomnemu času slovenskega osamosvajanja. Predsednik SDS je stavek Franceta Tomšiča iz leta 1989: “Slovenci zahtevamo svojo mošnjo, puško in palico!” označil za najpomembnejše sporočilo v tistem času poleg Majniške deklaracije. Takrat nihče ni verjel, da bi se to dejansko lahko uresničilo. Tudi Demosov osnutek obrambnega programa za Slovenijo so nekateri razumeli kot provokacijo JLA. Na tem mestu je pohvalil držo dr. Franceta Bučarja, ki se je zavedal, da brez vojske ni države.

Izdajalci osamosvojitve želijo spremeniti zgodovino
Aleš Hojs
se je dotaknil poskusa nekaterih, da bi spremenili datum nastanka Slovenske vojske kar v leto 1968, pri čemer sodeluje tudi zveza borcev. Govori se celo, da želijo namišljeno okroglo obletnico praznovati pod novim emblemom, ki bi bil sestavljen iz polovice rdeče zvezde in polovice emblema Slovenske vojske. Oba sogovornika sta se strinjala, da takratna TO ni imela nobene zveze s pravimi začetki slovenske vojske, ki brez dvoma segajo v čas po prevzemu Demosove oblasti maja 1990.

Kljub temu da nihče v resnici ni verjel, da bo Slovenija sposobna razglasiti in zavarovati suverenost, je prišlo do razorožitve TO. Čeprav to zanikajo, je takratna slovenska oblast za to vedela in celo sodelovala. Pomenljiva je izjava tovariša Čopa, ki je na vprašanje Toneta Krkoviča, zakaj odvažajo orožje, odgovoril: “A ni bolje da to vzame JLA, kot da to dobi Janša?” MSNZ je nato povezala tiste, ki se niso pustili razorožiti. Legalno je bila zgrajena nova struktura znotraj ministrstva za notranje zadeve, ki je v času plebiscita štela preko 20.000 mož, za silo oboroženih a visoko motiviranih. To je bilo tudi ključnega pomena pri sprejetju odločitve v Poljčah.

Vojsko še danes uničujejo isti, kot leta 1991
Sogovornika sta bila zelo kritična do načrtnega uničevanja Slovenske vojske, ki smo mu priča danes. Janez Janša ugotavlja, da so proti ustreznemu financiranju Slovenske vojske najbolj tisti, ki so v bivši državi brez problema dali tudi milijardo za jugoslovansko armado. Slovensko vojsko namerno uničujejo, ker se z njo niso nikoli sprijaznili. “Je pa v Slovenski vojski še vedno določen del entuziastov in sposobnih častnikov, ki delajo na etični pogon. Podlaga za resno reformo obstaja, ni pa tega možno narediti čez noč in brez denarja,” poudarja. Obrambni minister v času osamosvajanja ocenjuje, da nas zelo verjetno v kratkem času čaka ponovna uvedba naborništva, a se zaveda, da se pred sodobnimi in tehnološkimi grožnjami samo z naborništvom ni mogoče učinkovito obvarovati. Moderni čas terja kombinirano vojsko.

Foto: Demokracija

Aleš Hojs pa je ob tem dejal: “Ali bo vajeti države prevzel v roke človek, ki je državo ustvarjal, ali pa bomo priča umiranju Slovenske vojske na zelo kratek rok”.

Migranti so danes še bolj nevarni kot nekoč
Nekaj besed so namenili tudi migrantski situaciji. Janez Janša ocenjuje, da migrantskega vala v obsegu, kot je bil leta 2015, ne gre pričakovati, da pa je valček, ki danes pljuska na meje, bolj nevaren, ker gre v veliki meri za razpadle sile t. i. Islamske države. Slovenija mora tokrat bolje zaščititi schengensko mejo.  Ob koncu pogovornega večera so ocenili tudi aktualno slovensko zunanjo politiko. Hojs meni, da je ta daleč od kredibilnosti: “Zunanja politika pod vodstvom Karla Erjavca je zelo blizu njegovi obljubi o 1000 evrov pokojnine – popoln blef.” Ob tem Janša ocenjuje, da je popolnoma noro, da se slovenska uradna politika 52 dni pred volitvami ukvarja s Palestino in Rusijo, ko pa imamo ogromno domačih problemov. Izpostavil je, da Erjavec na eni strani govoril, da moramo peljati uravnoteženo zunanjo politiko, ob tem pa je bil 13-krat na uradnem obisku v Moskvi in niti enkrat v Ameriki. “Tisti, ki v tem trenutku gledajo samo proti Kremlju in Moskvi, delajo veliko napako, Sloveniji pa veliko škodo,” je dejal predsednik SDS in izpostavil zavedanje, da bo morala prihodnja vlada vložiti veliko naporov, da se stvari popravijo.

Demokracija