fbpx

Še ena popolna farsa pravosodja pod vplivom SD: Janša v zadevi “ukradena vila” ni prejel ne tožbe, ne sodbe!

Vila Moskovič, sedež stranke Socialnih demokratov. (Foto: Demokracija)

Okrajno sodišče v Velenju je v primeru tožbe Socialnih demokratov zoper premierja Janeza Janšo zaradi njegovih javnih izjav, povezanih z lastništvom vile na Levstikovi 15 v Ljubljani, kjer ima SD svoj sedež, razsodilo, da mora Janša stranki SD plačati 10.000 evrov odškodnine. Ob tem se mora Janša v 15 dneh javno opravičiti na Twitterju. Sodba še ni pravnomočna, sodišče pa je Janši naložilo še poravnanje stroškov sodnega postopka v višini nekaj več kot 800 evrov. Janša naj bi se na odločitev sodišča pritožil, v izjavi za javnost pa je zapisal, da gre za stalno prakso sodišča v Velenju, ki da je napakirano s klientelistično paleto članov ali simpatizerjev Socialnih demokratov. Poleg tega Janša ni bil o sodbi obveščen, saj je ni prejel, niti ni dobil obvestila, da je bila izdana. Kot smo izvedeli tudi ni bil vabljen na obravnavo ali bil obveščen, da o tem procesu sploh teče postopek.

Glavni tajnik stranke Socialnih demokratov Dejan Levanič je izjavil, da je velenjsko okrožno sodišče izdalo zamudno sodbo, ker Janez Janša bojda ni prevzel pošiljke sodišča in posledično v 30-dnevnem roku ni odgovoril na tožbo, pri tem pa je sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni tudi drugi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Sodišče naj bi tako tožbenemu zahtevku ugodilo v celoti.

SD je sicer tožbo vložil v začetku meseca julija, Janši pa so, kot je razvidno iz sodnega spisa, očitali, da “zavestno in zlonamerno širil laž, čeprav je dokazljivo vedel, da lastništvo SD ni sporno”. Tožbo je pripravila in vložila odvetniška pisarna Pirc Musar & Lemut Strle. Odločitev sodišča je v kratki izjavi za javnost sicer danes komentirala predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon, ki pričakuje opravičilo predsednika vlada. “Janša s tem, ko ne prevzema sodnih pošiljk, kaže prezir do države in pravnega sistema,” je dodala.

Janša mora objaviti čivk “po nareku” velenjskega sodišča
Zanimivo, velenjsko sodišče je predsedniku vlade naložilo tudi to, kakšno vsebino točno mora vsebovati čivk, v katerem naj bi se v 15 dneh od izreka sodbe javno opravičil: “Tožena stranka, Janez (Ivan) Janša, se opravičujem tožeči stranki, stranki SD, za neresnične zapise na družbenem omrežju Twitterju o tem, da SD posluje iz ukradene judovske vile na Levstikovi 15 v Ljubljani. Ta vila ni bila ukradena in je SD lastništvo na njej pridobila na zakonit način.”

Da bi Janša kaj takšnega na Twitterju dejansko objavil, je malo verjetno, saj je v izjavi za javnost danes zapisal, “da gre za prakso sodišča v Velenju, ki je napakirano s klientelistično paleto članov ali simpatizerjev Socialnih demokratov in ki izreka sodbe brez obravnav in brez možnosti obrambe. Da bi bila farsa popolna, je v tem konkretnem primeru to sodišče odločalo o tožbi Socialnih demokratov”.

Predsednik vlade Janez Janša in odvetnik Franci Matoz (Foto: STA)

Da sledi pritožba, je za Nova24TV potrdil tudi Janšev zakoniti zastopnik Franci Matoz. “Kot vedno sodišče ne ve, kje je predsednik vlade, in kar po avtomatizmu izdaja zamudne sodbe, seveda povsem neupravičeno. Seveda pa zamudna sodba ni pravnomočna in sledi pritožba. Ravnanje sodišča s temi zamudnimi sodbami spominja na neko preteklo obdobje, ki nima ničesar skupnega s poštenim sojenjem in ustavnimi pravicami,” nam je pojasnil Matoz.

Zanimivo ob tem je nekaj dejstev. Janez Janša ni prejel nikakršne sodbe, prav tako ni bil obveščen, da je sodišče v Velenju, ki ima sredi mesta velikanski kip diktatorja in komunističnega zločinca Tita, karkoli odločilo (ob tem, da predsednik vlade ni prejel nobenega vabila na obravnavo, razen če niso tožbe vročali med poletnimi počitnicami).

Velenjsko sodišče že leta 2016 razsodilo v škodo Janeza Janše
Spomnimo, velenjsko sodišče je že oktobra leta 2016 razsodilo v škodo Janeza Janše, ko je odločilo, da mora prvak SDS novinarki RTV Eugeniji Carl plačati odškodnino zaradi domnevno žaljivega tvita, v katerem je njo in novinarko ter urednico RTV Slovenija Mojco Pašek Šetinc označil za odsluženi “presstitutki”. Šlo je za t. i. zamudno sodbo, saj Janša na očitke v tožbi ni odgovoril. Janša je pozneje trdil, da je rok za odgovor na očitke v tožbi zamudil, ker mu ni bila vročena, saj je bil v času vročanja odsoten.

Posledično je 11. novembra vložil predlog za vrnitev odločitve sodišča v stanje pred sodbo. Sodišče v Velenju je nato leta 2017 razsodilo, da je bil Janša sam kriv za zamujeni rok za odgovor na očitke v tožbi, poleg 6.000 evrov pa mu je prisodilo še plačilo 654 evrov pravnih stroškov zaradi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Celjsko višje sodišče je sicer pozneje Janši ugodilo in sodbo v primeru tožeče stranke Carlove razveljavilo, medtem ko je v primeru Pašek Šetinčeve ni.

Novinarki RTV Eugenija Carl in Mojca Šetinc Pašek (Foto: STA)

Zakaj Janša vztrajno trdi, da je vila ukradena?
In zakaj predsednik vlade Janez Janša ves čas ponavlja, da je vila Moskovič ukradena in da verjetno niti po tej sodbi velenjskega sodišča ne bo spremenil svojega mnenja? Kot nam je že pred časom pojasnil zgodovinar in pravnik Marko Štrovs, je leta 1993, ko je bila opravljena menjalna pogodba za Hišo na Levstikovi v Ljubljani (SD je menjal stavbo na Tomšičevi ulici 5 v Ljubljani), deloval na ministrstvu za delo kot vodja sektorja za pokojnine. “Bil sem priča, kako se je takratna ministrica iz vrst Združene liste, Jožica Puhar, vse dogovorila z Miranom Potrčem, kako bi to kupčijo napravili. Ampak zadeva ni sporna toliko okrog Moskovičeve vile, kot pa je sporna preteklost prostorov današnjega državnega zbora v zgradbi nekdanje Banovinske hranilnice, kjer je Združena lista nastopala kot lastnica, čeprav bi to morala biti državna lastnina,” se spominja Štrovs.

Izvorna napaka te partijske kupčije je bila pravzaprav v tem, da so družbenopolitične organizacije, partija, borci in sindikati obdržali kot svojo lastnino tisto premoženje, ki so ga zasedali že od prejšnjih časov, čeprav bi moralo biti državno. Celo na uradni spletni strani državnega zbora lahko preberemo, da so leta 1991 parlamentarno stavbo z več prehodi povezali s sosednjo zgradbo na Tomšičevi ulici. “Ta je bila zgrajena leta 1879 kot Kranjska hranilnica, kasneje je prostore prevzela banska uprava, ki je stavbo nadzidala, pred II. svetovno vojno pa Banovska hranilnica. Po vojni je prostore zavzel Centralni komite ZKS,” piše.

Z drugimi besedami, predhodnica stranke SD si je te prostore prisvojila in jih nikoli vrnila prejšnjim lastnikom.

T. F.