fbpx

Janša pred preiskovalno komisijo: Vlada glede ukrepov posluša stroko, ne le zdravstveno, ampak tudi iz gospodarstva, šolstva, sociale

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil 4. redne seje preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni COVID-19.

Janez Janša se je sicer že udeležil tudi 2. redne seje omenjene komisije, kjer je glede na vprašanja predsednika preiskovalne komisije in poslancev spregovoril predvsem o ukrepih, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev širjenja in omejitev okužb s koronavirusom. Današnje zasedanje se pa je pričelo z vprašanji o odločitvah glede hitrega testiranja. Predsednik vlade Janez Janša je uvodno odgovarjal na vprašanja o hitrih testih, za katere je dejal, da se ve, da so hitri testi manj zanesljivi kot PCR testi, ogromno testov je bilo že opravljenih in ve se, kakšna je zanesljivost. Seveda niso 100% zanesljivi, ampak jih pa uporabljajo povsod.

Prav tako, ker je splošno znano, da hitri testi niso 100 odstotno zanesljivi  “vas po hitrem testu osebni zdravnik pošlje še na PCR test, kjer se okužba potrdi ali zavrne, hitri antigenski testi predstavljajo samo prvo fazo testiranja. Število testiranih s PCR in hitri testi se na spletni strani vlade objavlja ločeno. Na začetku epidemije testov sploh nismo imeli, ko pa so se hitri testi pojavili, ni bilo niti jasno, kakšna je njihova zanesljivost in je trajalo, preden se je to po tem, ko se je uporabljajo ustalilo in ko je stroka dobila empirično podlago za to, da je izvajala oziroma dajala predloge, ki so držali, ampak to ni bilo le v Sloveniji, temveč povsod po svetu,” je poudaril predsednik vlade.

Janša ni odločal o primernosti hitrih testov
Prav tako je dodal, da ni odločal o primernosti hitrih testov prav tako ni oblikoval kriterijev o tem. NLZOH je pooblaščena institucija za presojo ustreznosti testov. O tem, da bo NLZOH preverjal ustreznost in primernost testov, pa so odločali tisti, ki so o tem strokovno presojali. “To zagotovo nista bila vlada ali minister,” je dejal premier.  Prav tako je dodal, da je nerazumljiva intenca vprašanj o hitrih testih. “Testiranje se je izvajalo, se izvaja, znani so rezultati, znana je zanesljivost, nič ni prepuščeno špekulacijam. Vse se da primerjati tudi s postopki, ki so jih izvajale druge države,” je dejal predsednik vlade.  “Govoriti o 40% zanesljivosti testov, je precej na pamet. Verifikacija je bila narejena na nekem vzorcu, koliko je bilo pa lažno negativnih, pa žal ne bomo nikoli vedeli,” je dejal predsednik vlade in dodal, da je država za hitre teste namenila na desetine milijone evrov. “Še vedno nas testiranje vsak dan zelo stane,” je dejal predsednik vlade.

Janša razložil katere stroke so vse upoštevali
Pri splošnem vprašanju, kdaj vlada ni upoštevala stroke, pa je predsednik vlade dejal, da bi poslanec, ki je vprašanje postavil, moral biti bolj konkreten. “Zdravstvena stroka je na primer predlagala zapiranje šol, del šolske stroke pa je bil proti, zato smo tehtali, kakšno odločitev sprejeti in je bila odločitev sprva drugačna, kot je predlagala zdravstvena stroka. Ko govorimo o stroki, namreč ne obstaja samo zdravstvena stroka, temveč tudi druge in vlada je morala tehtati in presojati po neki zdravi pameti in tem, kako so ravnali v drugih evropskih državah. Vseh predlogov s strani zdravstvene stroke vlada ni mogla upoštevati, saj je hkrati morala upoštevati tudi stroko iz gospodarstva, šolstva, sociale,” je dejal predsednik vlade.

Predsednik vlade je zavrnil, da bi bil z vrha NIJZ odstavljen dr. Ivan Eržen, “ker je bil začasno postavljen za v.d., dokler niso bili izpeljani postopki za novega direktorja.” Kar se tiče strokovnih vidikov cepljenja in vloge Jelka Kacina, pa je predsednik vlade dejal, da je vodja strokovne skupine za cepljenje dr. Bojana Beovič, državni sekretar Jelko Kacin pa ne odloča o cepivih, temveč se ukvarja z logistiko, torej nabavami, distribucijo in tehničnimi pogoji.

Predlog stroke je bil, da se predpiše kirurške maske
Na vprašanje glede tega, zakaj so maske iz blaga v tem času prepovedane, leto in pol pa se jih je lahko uporabljajo, je predsednik vlade odvrnil, da je bil predlog stroke, da se predpiše kirurške maske in maske FFP2. “Če bi bilo virusa desetkrat manj, kot ga je, verjetno ne bi odsvetovali mask iz blaga,” je ob tem dejal premier. Prav tako je dodal, da ob začetku epidemije nismo imeli ničesar, nobenih mask, zato je takrat kakršnakoli zaščita bila boljša kot nič. “Tudi te maske iz blaga, ki so se leto dni uporabljale in prodajale, so boljše od papirja in kihanja v rokav, a na začetku ni bilo ničesar, nobenih mask. Kar pa se tiče sedanje ureditve, na voljo je dovolj kirurških mask in FFP2 mask in jasno je, da je zaščita bistveno boljša, če uporabljaš kirurško masko oz. FFP2,” je poudaril predsednik vlade.

Prihajalo je tudi do zlorab pri covid dodatkih
Prav tako je bil mnenja, da je pri različnih covid dodatkih, ki so jih prejemali zaposleni, najverjetneje prihajalo do zlorab, toda za odločanje o tem, kdo in v kakšni višini zasluži covid dodatke, so bili odgovorni predstojniki inštitucij. So pa po besedah predsednika vlade na tiste zlorabe, ki so bile odkrite, ministrstva in inšpektorji reagirali. “Ko bo Računsko sodišče preverjalo delovanje določenih javnih institucij, bo preverjalo tudi to. Če so bile zlorabe, bodo morda tudi ob tem nadzoru odkrite še nekatere,” je dejal premier, hkrati pa izrazil prepričanje, da zlorab ni bilo veliko, temveč da so ljudje ravnali odgovorno.

Sistemska rešitev za najranljivejše
Predsednik vlade Janez Janša je ob današnjem zasedanju tudi dejal, da je vlada za najbolj ranljiv in obremenjen del v koronakrizi našla sistemsko rešitev. “Po napornih pogajanjih je bil usklajen nov sistem nagrajevanja v zdravstveni negi in v domovih za ostarele, ki bo tistim, ki so bili dejansko podplačani, omogočil, da bodo trajno dobili višje plače in da bo to rešeno sistemsko, ne pa z dodatki,” je poudaril predsednik vlade.

Pojasnil o nabavi cepiv
Na vprašanje glede tega, da vlada v lanskem letu ni naročila dovolj cepiv, pa je predsednik vlade pojasnil, da je delovna skupina na Ministrstvu za zdravje, ki jo je ustanovil minister Gantar, nekje poleti leta 2020, ko cepiv ni bilo, ocenila, da naj Slovenija prioritetno nakupuje cepivo AstraZeneca, ne samo, ker je bilo to cepivo bistveno cenejše, ampak tudi, ker je takrat kazalo, da bo to prvo cepivo, ki bo odobreno s strani evropske agencije za zdravila “Tu ministru Gantarju ni mogoče ničesar očitati Gantarju. Sam sem bil vršile dolžnosti ministra za zdravje v času, ko smo bili na Evropskem svetu obveščeni, da bo EMA, evropska agencija za zdravila, v najkrajšem roku, verjetno že do konca leta potrdila kot odobreno cepivo BionTech/Pfizer, zato sem še isti dan naročil ministrstvu, da se strategija spremeni in da Slovenija naroča vsa cepiva, ki bodo na voljo, ne glede na ceno. Slovenija pa ni sodelovala v vseh nakupih za cepiva, ker so bili v nekaterih ponudbah roki dobave šele za naslednje leto, ali drugo polovico tega leta. Tudi če bi tam, kjer nismo sodelovali, sodelovali, to ne pomeni, da bi cepivo fizično dobili januarja, februarja, maja letošnjega leta, ampak bi ga dobili sedaj, ko imamo tega cepiva tako ali tako dovolj,” je dejal predsednik vlade.

Prav tako je ocenil, da dejstvo, da imamo pri nas relativno nizko precepljenost, ni problem pomanjkanja cepiva, temveč problem, o katerem bi bila potrebna daljša razprava. “Tega problema nimamo samo mi, tudi Švica ima podoben odstotek precepljenih. Razlogi pa niso samo v tem, kar se očita v političnem dialogu, temveč tudi v vzrokih, ki so se kopičili leta in desetletja. Podoben problem imajo države, ki so delile podobno zgodovinsko usodo kot Slovenija. Bolj pomembno v tem trenutku je, da razmišljamo o tem, kaj narediti, da bo precepljenost višja.“Vesel sem, da ljudje stojijo v vrstah za tretji odmerek, prav tako narašča interes za cepljenje s prvim odmerkom in statistika se počasi izboljšuje. Edina stvar, ki nas lahko reši te  koronavirusne more je cepljenje,” je dejal predsednik vlade.

Nenazadnje je predsednik vlade dejal tudi, da vlada glede ukrepov posluša stroko in da za ukrepe, ki terjajo daljše, bolj zahtevne priprave, skuša vsem zagotoviti dovolj časa. “Kar se tiče zaščitne opreme, je le te na trgu dovolj, predstojniki institucij pa so po zakonu o varstvu pri delu svojim zaposlenim dolžni zagotoviti ustrezno zaščitno opremo. Če tega, na primer v šolah ni, za to ni odgovorna vlada, temveč predstojnik posamične institucije,” je še zaključil predsednik vlade.

Sara Kovač