fbpx

Janša: “Evropski voditelji smo enotni v podpori in pomoči Ukrajini”

Foto: Kabinet predsednika vlade RS

Evropski voditelji in voditeljice danes nadaljujejo z neformalnim zasedanjem Evropskega sveta v Versaillesu, kjer je glavna tema razprav dogajanje v Ukrajini, pa tudi o tem, kako okrepiti evropsko suverenost, zmanjšati odvisnost ter oblikovati nov model rasti in naložb. “Potrebujemo investicije, da naredimo strateško avtonomno EU, ki mora postati realnost,” je ob prihodu na neformalno zasedanje poudaril predsednik vlade Janez Janša, pri čemer je dodal, da danes sprejemajo predvsem politične odločitve in zaveze.

Glede na vojno v Ukrajini je predsednik vlade Janez Janša dejal, da so se nekatere prioritete zagotovo spremenile in da bi bilo v novih okoliščinah mogoče prenesti nekaj sredstev tudi iz sklada za okrevanje in odpornost. Na vprašanje, zakaj se voditelji niso mogli zediniti o članstvu Ukrajine v EU, je dejal, da so nekateri evropski kolegi predvsem razpravljali o postopkih, kot da vojne v Ukrajini ni in kot da smo v zlati dobi EU, ko se je pridružilo 10 novih držav članic. “Toda danes je nov svet. V zadnjih dveh tednih je vojna spremenila vse, tudi mi smo se spremenili, a ne dovolj,” je povedal.

V pomoči beguncem je Evropa poenotena
Ob tem je Janša dodal, da je Evropa poenotena v podpori Ukrajini, v pomoči beguncem, v pomoči humanitarne narave, o vojaški pomoči, kjer “bomo povečali napore”. Glede članstva Ukrajine v EU pa je predsednik vlade dejal, da so v razpravah voditelji premagali nekaj nesoglasij, a velika razlika je med veliko večino, znotraj katere je tudi Slovenija, ki želi močno politično sporočilo za Ukrajino in tistimi, ki so jim bolj pomembni postopki. Predsednik vlade je prepričan, da bo do tega sporočila prišlo na prihodnjem zasedanju Evropskega sveta oziroma slej kot prej, “čeprav obžalujemo, da do tega ni prišlo že sedaj.”

“Bo pa situacija na ozemlju Ukrajine in vse to, kar se bo dogajalo v prihodnjih tednih, močno prispevalo k temu, da se bodo tisti, ki sedaj govorijo o dolgih procedurah, zavedali, kako pomembna je mehka moč EU, ki na koncu odloči. Če bi gospod Putin v zadnjih 20 letih in več, kar je bil predsednik Rusije in predsednik vlade, naredil več za to, da bi bila Rusija bolj privlačna, bi se morda Ukrajinci želeli približati v Rusijo in ne v EU. Da se ta ukrajinska želja zaustavlja s tanki v 21. stoletju, pa je popolnoma nevzdržno,” je dejal Janša.

Foto: Kabinet predsednika vlade RS

Vojna se bo ustavila, ko bo Ukrajina dovolj močna, da ustavi ruske sile, ki prodirajo
“Vse, kar daje Ukrajincem močnejše upanje, da zdržijo in se borijo, seveda vpliva na potek vojne. Ta vojna se bo ustavila, ko bo Ukrajina dovolj močna, da ustavi ruske sile, ki prodirajo. Šele takrat bo prišlo tudi do ustavitve ognja in do resnih pogajanj in do neke rešitve, ki bo mogoče sprejemljiv kompromis za vse. Do takrat pa ne,” je ob tem povedal predsednik vlade. Nadaljeval je, da “če ste poslušali izjave ruskega zunanjega ministra, Rusija uradno zanika, da bi sploh napadla Ukrajino. Dokler je nekdo na takšnem stališču, ni mogoče pričakovati resnih pogajanj niti premikov v smeri miru. Smo še daleč od tega. Do resnih pogajanj bo prišlo, ko bo Ukrajina zaustavila prodiranje ruskih enot in ko bo lahko bolj poskrbela za obrambo svojega zračnega prostora – govorimo o nebu nad Ukrajino, Rusija nima pristojnosti, da odloča o tem – in šele takrat bodo lahko diplomati dobili besedo,” je poudaril Janša in dodal, da kar gledamo sedaj, je zavajanje s strani Ruske federacije, da pridobijo čas, zato da bi njihove enote lahko dosegle določene taktične vojaške cilje.

V Kremlju je očitno neka miselnost iz sovjetskih časov, “kjer mislijo, da se morajo zoperstaviti vsemu, čeprav jih nihče ne ogroža
Ob tem je poudaril tudi, da ni EU tista, ki lahko določi zaporo neba, temveč gre za razprave, ki morajo biti opravljene  v okviru Nata. “Nebo nad neko državo se lahko zapre tako, da nekdo to naredi od zunaj, z letali prestrežniki, lahko pa tako, da tisti, ki je suveren nad tem prostorom, dobi sredstva, s katerimi zagotovi učinkovito protizračno obrambo. Ukrajinci nekaj tega imajo, dobivajo tudi pomoč. A ko gre za samo obliko te zaščite neba, obstaja veliko različnih modalitet. Lahko je to zgolj humanitarna stvar omejenega časa, lahko pa je to suvereno obvladovanje tega zračnega prostora, do česar ima vsaka suverena  država pravico,” je povedal Janša in dodal, da zaenkrat pogovori tečejo v smer, da Ukrajina postane dovolj močna, da zaščiti glavna naselja pred letalskimi in balističnimi napadi.

Foto: Kabinet predsednika vlade RS

“Če opazujete situacijo, Rusija zelo omejeno uporablja najmodernejša letala, ker se jih boji izgubiti, gre namreč za letala, ki stanejo blizu 100 milijonov evrov in vsaka izguba bi oslabila rusko vojaško moč,” je še povedal predsednik vlade, ki je tudi ocenil, da je v Kremlju očitno neka miselnost iz sovjetskih časov, “kjer mislijo, da se morajo zoperstaviti vsemu, čeprav jih nihče ne ogroža.” Ob tem je bil predsednik vlade mnenja, da  ruskega predsednika Putina in Rusijo ogroža možnost nastanka neke normalne svobodne družbe, kjer se vlade in predsedniki menjavajo, kjer ljudje želijo živeti v miru, blagostanju in svobodi.

Janša je ne nazadnje spregovoril tudi o dvojnih merilih do beguncev, torej tistih iz Ukrajine in tistih iz neevropskih držav. “O tem je bilo veliko razprave, a mislim, da po tem, kar smo slišali včeraj, ni nobene dileme. Vsi vidimo, da iz Ukrajine bežijo ženske in otroci,  slišali smo, da jih je 90 odstotkov in vmes ni tistih, ki sodijo v kategorijo ekonomskih migrantov, ki izkoriščajo nesrečo drugih, da bi poskrbeli zase. Te delitve, kdo je migrant in kdo begunec, v primeru beguncev iz Ukrajine v Evropi ni. Vse države beležijo 100 odstotno podporo za pomoč beguncem in to je dobro, ker se bojim, da bo v naslednjih tednih na evropskih tleh ne samo nekaj milijonov, ampak kar 10 do 15 milijonov beguncev, če se vojna ne bo ustavila,” je dejal premier.

Glede morebitnega novega paketa sankcij proti Rusiji, pa je predsednik vlade dejal, da je lista glede sankcij zelo dolga, prav tako, da število sankcij še ni izčrpano, kaj pa se bo znašlo na seznamu sankcij, pa je težko reči, ker se večina teh sankcij usklajuje tudi preko Atlantika in tudi z drugimi državami. Po besedah Janše pa veliko pove podatek, da je na seji Generalne skupščine OZN za obsodbo ruske agresije na Ukrajino glasovalo 141 držav, samo 4 pa so Rusijo podprle.

Sara Kovač