Premier Janša v intervjuju za katoliški tednik Družina: Takega pristopa opozicije v času epidemije, kot ga imamo pri nas, ni v nobeni drugi evropski državi

Janez Janša (Foto: STA)

Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru za Družino dejal, da verjame, da večina prebivalcev Slovenije ceni požrtvovalnost aktualne vlade, zdravstvenega osebja, Civilne zaščite, Rdečega križa, Karitasa in še drugih karitativnih ustanov, ki pomagajo pomoči potrebnim. Premier obenem pravi, da javno življenje še kar nekaj časa ne bo videti tako kot nekdaj. Razlog za to je v obstoju nevarnosti vnovičnega vala epidemije v jeseni. Ob tem meni, da je smiselno zgolj postopno rahljati omejevalne ukrepe. Janša je ob tem kritičen do opozicije, predvsem do levice s skrajnimi ideološkimi stališči, ki v tem času zelo agresivno verbalno napada vlado. Janša je prepričan, da je tovrsten negativen pristop nekaj posebnega in ga v Evropi ne najdemo. 

V Sloveniji je, kot kažejo trendi, krivuljo širjenja virusa že uspelo zaustaviti. Vendar pa je ob tem potrebno jasno povedati, da zdravstvena kriza še ni končana. Še naprej se pričakuje skrajno previdnost, je poudaril predsednik vlade Janez Janša in dodal, da pričakuje, da se v popolnoma normalno življenje po vsej verjetnosti še dolgo ne bo mogoče vrniti.

Aktualna vlada v tem trenutku razmišlja še zlasti o tem, katere ukrepe za zajezitev epidemije je smiselno sprostiti. Obenem premier še poudarja pomen ohranjanja socialne distance, kar bo veljalo tudi v prihodnje. V splošnem bo potrebno biti v prihodnje izredno previden, saj nimamo nikakršnega zagotovila, da se razmere ne bodo ponovile v jesenskem času. Prav zaradi tega se v popolnoma normalno življenje po vsej verjetnosti še lep čas ne bo možno vrniti. Socialna distanca bo ostajala družbena norma, prav tako pa tudi sredstva za razkuževanje v javnosti in še nekaj drugih stvari.

Večina Slovencev ceni požrtvovalnost vlade, zdravstvenega osebja in dobrodelnih ustanov
Janša je še dejal, da je vladni delovnik že od pričetka delovanja vlade izredno naporen, prav tako kot delovnik vseh, ki v tem težkem obdobju delajo za druge ljudi. Premier je prepričan, da velika večina prebivalcev Slovenije ceni požrtvovalnost aktualne vlade, zdravstvenega osebja, Civilne zaščite, Rdečega križa, Karitasa in še ostalih organizacij, ki se ukvarjajo s karitativno dejavnostjo. Po njegovem prepričanju se vsi trudijo v trenutnih razmerah narediti prav to, kar je potrebno narediti, da bi celoten narod izšel iz tega težaškega obdobja s čim manj posledicami.

Problem pa je v tem, da jim nekateri opozicijski politiki pod noge ves čas mečejo polena, pri čemer Janša misli še zlasti na skrajne levičarje v opoziciji, preostalo levico in njen vpliv v medijih. Prav oni so namreč z obotavljanjem pri sprejemanju potrebnih ukrepov, krivi za velikansko škodo. To je po njegovem mnenju v današnjem času mogoče konkretno videti, saj je več umrlih in obolelih in znatno večja škoda za gospodarstvo, kot bi bila v primeru pravočasnega ukrepanja ob koncu februarja. V tem trenutku je moč opaziti še bolj agresiven nastop opozicije, kot če epidemije ne bi bilo. Po Janševem prepričanju takšnega pristopa v tem trenutku ne opazimo nikjer drugje v Evropi.

Nekateri, še zlasti ekstremni levičarji, bodo vladi ob vsaki njeni potezi nasprotovali
Ob tem se zaveda, da so osebe, ki ne bodo nikdar zmogle preseči svojega sovraštva. Obstajajo takšni ljudje, ki bodo v družbi še naprej sejali negativizem. Slehernemu vladnemu ukrepu bodo glasno nasprotovali in ga obravnavali kot zaroto in kot poseg v svobodo ter kratenje demokratičnih pravic. Imeli ga bodo za avtoritarnega. Ob tem si želi, da to ne bi imelo vpliva na njegove sodelavce. Ob koncu epidemije bi si želel, da bi imeli prav vse tisto, kar smo si želeli imeti v času pred krizo. Pandemija kot takšna ne bo predrugačila človeške narave. Zagotovo pa bi lahko ta izkušnja vsaj našo generacijo, če jo bo ta seveda zmožna dovolj preučiti, nauči, da se je potrebno obnašati bolj odgovorno, s čimer bi dala svoj prispevek k zmanjšanju sebičnosti pri ravnanju tako posameznikov kot tudi držav.

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) so že pred časom opozorili, na alarmantno stanje v slovenskem medijskem prostoru, pri čemer so poudarili, da je poglavitna težava naših medijev pomanjkanje pluralizma. Za medijsko sfero je namreč značilno močno neravnovesje, kar velja tako za tisk kot tudi za elektronske medije, saj večina odkrito daje prednost levemu političnemu polu.

Domen Mezeg