fbpx

Janša v španskih medijih razkril povezavo slovenskih NVO-jev z levico in vzporednim mehanizmom

Razpravo vodje opozicije Janeza Janše o težko pričakovani knjigi Forum São Paulo in kulturna vojna, ki je bila predstavljena ob koncu leta, je povzel španski medij NTV Espana. Ta je izhodišče za razpravo o vzrokih in posledicah ter možnostih uspešnega upora razgradnji naše civilizacije, pomemben  pomen pa ima tudi za razumevanje španskega političnega delovanja.

Prvak opozicije Janez Janša je za knjigo Forum São Paulo in kulturna vojna venezuelskega intelektualca in disidenta Alejandra Peñe Escluse napisal besedilo z naslovom Postdemokratična družba, vladavina neizbranih in barbarstvo, ki  obširno obravnava razmere v Sloveniji velik vpliv pa ima tudi na razumevanje v svetovnem merilu, posledično tudi za razumevanje španske levice, zaradi česar je NTV Espana razpravo tudi povzela.

Španski medij NTV Espana je povzel razpravo opozicijskega prvaka Janeza Janše, ki je Forum Sao Paulo predstavil kot institucijo, ki je v Latinski Ameriki pripeljala v več kot 15 državah radikalne predsednike iz svojih vrst. Kot primer škodljivosti te ideologije je izpostavil Venezuelo, ki je bila nekoč 5. najbogatejša država na svetu, danes pa je zaradi socialističnega režima, kljub naravnim bogastvom, med najrevnejšimi državami na svetu. Povedal je, da knjiga ne daje le vpogleda v Latinsko Ameriko, ampak so vzorci zelo podobni tudi tem, ki jih srečujemo v Sloveniji in v ostalih državah.

Slovenija in Španija imata izvor istega problema
V knjigi avtor opisuje tudi pomembno dejstvo za razumevanje nastanka Podemosa v Španiji, ki je po besedah Janše del levih vladnih koalicij, kar deluje enako kot v Sloveniji. “Danes sta tako Podemos kot Levica del levih vladnih koalicij v Španiji in Sloveniji.” “Kot v mnogih drugih primerih, kjer se srečujemo s kulturnim marksizmom, je tudi njihova uporaba izraza ‘NVO’ bodisi netočnost bodisi zloraba,” opozarja Janša. Pojasnjuje, da “v slovenskem primeru niso vezani le na Levico, ampak na celotno tranzicijsko levico in njen vzporedni mehanizem”.

V svoji razpravi je opozoril, da trenutno obstajajo približno tri kategorije držav, ki jih ogroža kulturni marksizem in pojasnil, da so v prvi kategoriji države zahodne in severne Evrope, Severne Amerike in Oceanije. V drugi kategoriji so države srednje in vzhodne Evrope, ki so se po padcu berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze in Jugoslavije osvobodile jarma komunistične diktature in bolj ali manj uspešno opravile prehod v demokratično družbo. V teh državah je pritisk kulturnega marksizma najmočnejši tam, kjer je bila tranzicija nedokončana ali nedokončana.

Ana Horvat