fbpx

Janša: Vlada se je že prvi dan svojega mandata soočila z epidemijo, skladišča zaščitne opreme pa so bila prazna

Foto: Vlada RS

Vlada Marjana Šarca je še 27 dni po tem (februarja 2020), ko je sosednja Italija razglasila epidemijo, sprejela sklep o nabavi zaščitne opreme, pri čemer je postavila rok za dobavo zaščitne opreme konec leta 2020. Celo natančno lahko povem, da smo 13.3.2020 imeli na voljo 3210 mask FFP3 in 76.000 različnih kirurških mask po različnih zdravstvenih ustanovah, kar je zadoščalo natančno za 8 ur. Vlada Marjana Šarca pa je ob situaciji kot je bila in zalogah, sprejela sklep, da se zaloge zaščitne opreme popolnijo do decembra 2020,” je predsednik vlade Janez Janša odgovarjal preiskovalni komisiji, ki se ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-19.

Predsednik vlade Janez Janša je odgovarjal na vprašanja predsednika preiskovalne komisije in poslancev predvsem o ukrepih, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev širjenja in omejitev okužb s koronavirusom. Kot je uvodoma dejal Janša se je vlada že prvi dan, ko je nastopila mandat, soočila z epidemijo. “Prva dva tedna smo imeli v Cankarjevem domu sklicana posvetovanja z ljudmi iz prve bojne linije, iz zdravstvenih domov, domov za ostarele, civilne zaščite, ki je bila brez opreme. Svetovalna skupina za blaženje socialnih in ekonomskih posledic krize, ki jo je vodil dr. Matej Lahovnik, pa je bila enako ad hoc sklicana skupina, ki je delovala prostovoljno,” je odvrnil predsednik vlade na vprašanja, povezana z delovanjem svetovalnih skupin v lanskem letu. Prav tako je dodal, da svetovalna skupina, sestavljena iz epidemiologov, ni imela nobenih pooblastil, da bi sprejemala kakršnekoli ukrepe, je pa vladi svetovala pri tem, katere ukrepe naj se sprejme. “Vlada je v veliki meri predlogom strokovne skupine tudi sledila. Včasih so ti strokovnjaki sedeli tudi na sejah vlade, ne da bi odločali ali glasovali, temveč da so dali mnenje o posamičnih ukrepih,” je pojasnil predsednik vlade. Prav tako je dodal, da je vse člane svetovalne skupine formalno imenoval sam, tako kot določa zakon o vladi. Ta svetovalna skupina sedaj svetuje ministru za zdravje, ki predlaga ukrepe proti koronavirusu. “V času epidemije ob praznih skladiščih in vsesplošni krizi ni bilo mogoče iti po vseh stopničkah zapovrstjo, ampak smo določene nivoje združili tako, da smo lahko v istem dnevu sprejeli ukrepe,” je še pojasnil predsednik vlade.

Nadaljeval je, da je v juniju 2017 Slovenijo obiskala delegacija WHO, ki je preverjala pripravljenost Slovenije na epidemijo po različnih kriterijih. “Državi so dali ocene in priporočila in kaj je potrebno storiti, da bo Slovenija pripravljena na epidemijo. Naj povem, da so nam podelili oceno pet edino pri zakonski podlagi za ukrepanje, torej glede zakona o nalezljivih boleznih, ki je sedaj tako zelo kritiziran,” je povedal premier. Prav tako je dodal, da je NIJZ na dan, ko je Slovenija razglasila epidemijo, funkcioniral tako kot v 19. stoletju. “Podatke so imeli na listkih in so si jih podajali. Tako da na razpolago nismo imeli niti realnih podatkov v času, ko je bilo treba reagirati. Od marca lanskega leta do sedaj zato še vedno postavljamo omrežje, da imajo odločevalci na voljo podatke, ki so potrebni za ukrepanje,” je poudaril predsednik vlade. Prav tako je spomnil, da so bili epidemiologi na NIJZ marca lani v manjšini. “Tisti epidemiologi, ki so bili vrženi v situacijo, pa so pregorevali. Torej poleg informacijskega sistema, ki ni omogočal realnih podatkov, smo ob začetku epidemije imeli tudi kadrovski manko,” je bil jasen premier. Spomnil je tudi, da je vlada Marjana Šarca še 27 dni po tem (februarja 2020), ko je sosednja Italija razglasila epidemijo, sprejela sklep o nabavi zaščitne opreme, pri čemer je postavila rok za dobavo zaščitne opreme konec leta 2020. “Celo natančno lahko povem, da smo 13.3.2020 imeli na voljo 3210 mask FFP3 in 76.000 različnih kirurških mask po različnih zdravstvenih ustanovah, kar je zadoščalo natančno za 8 ur. Vlada Marjana Šarca pa je ob situaciji kot je bila in zalogah, sprejela sklep, da se zaloge zaščitne opreme popolnijo do decembra 2020,” je komentiral predsednik vlade.

Image

Slovenija izboljšala ocene na finančnih trgih
Na očitke o fiskalni vzdržnosti ukrepov je predsednik vlade poudaril, da je fiskalni svet ukrepe ocenil kot pozitivne. Pri tem je izpostavil ukrep turističnih bonov, ki jih je vlada dala ljudem. “Ko smo delali izračune glede turističnega sektorja, ki je bil primerjalno gledano v krizi najbolj prizadet, smo videli, da če isto vsoto denarja, ki bi šel za bone, damo neposredno turističnim podjetjem in bi s tem krili njihove fiksne stroške, bi rešili le del socialnih problemov, podjetja bi bila zaprta, dejavnosti pa še vedno ne bi bilo. Prav zato smo bone dali ljudem. Slovenski model reševanja storitvenih dejavnosti je bil povsod po Evropi pozdravljen kot inovativen in dober, številne evropske države so temu t. i. vavčerskemu pristopu sledile,” je povedal predsednik vlade Janez Janša. “Priporočilo fiskalnega sveta je generalno pozitivno, predvsem, kar se tiče ukrepov vlade za ohranitev stabilnosti gospodarstva in javnofinančnega sistema,” je poudaril premier in nadaljeval, da se stabilnost finančnega sistema neke države ugotavlja na finančnih trgih. “Slovenija je ocene na finančnih trgih ohranila, ponekod tudi krepko izboljšala. Prvič v zgodovini države smo tako izdali obveznice z negativno obrestno mero,” je bil še jasen predsednik vlade.

Ukrepi naleteli na strašanski upor opozicije in sindikatov – okužbe so se širile
Kar se tiče ukrepov po prvem valu in pred začetkom drugega vala epidemije, je predsednik vlade pojasnil, da v tistem času cepiva niso bila na voljo, prav zato smo lani po prvem valu vsi v Evropi veliko upanja polagali v elektronsko aplikacijo za sledenje okužbam. “Evropska stroka je bila prepričana, da se lahko, če uvedemo elektronsko aplikacijo, ki bo opozorila na bližino okužene osebe, izognemo zapiranju, širjenju okužb, smrtim, ipd. Pred drugim valom smo tudi videli številke, ki so bile neizprosne. Uvedli smo obvezne maske, tudi v šolah, opozicijske stranke, razen ene, so bile proti temu ukrepu, predsednik SVIZ je temu nasprotoval in je celo snel masko z obraza, češ da ne more dihati. Enako so maske z obraza odvrgli nekateri poslanci v parlamentu, okužbe so rastle in drugega kot zapiranja ni bilo mogoče narediti,” je poudaril premier. A kljub vsem težavam, je bila Slovenija ena od držav, ki v drugem valu ni premeščala bolnikov v druge države. “Nizozemska, ki je bila tako opevana, da ima najboljši zdravstveni sistem, je bolnike v drugem valu vozila v Nemčijo. Mi smo drugi val obvladali tudi zaradi etičnega pogona tistih, ki so v tistem času pregorevali,” je dejal predsednik vlade.

Slovenija je imela med evropskimi državami relativno najblažje ukrepe
Prav tako je pojasnil, da je ukrep omejitev gibanja na občine predlagala strokovna svetovalna skupina. “Ukrep smo sprejeli zato, ker ima Slovenija državni in občinski nivo, regijskega pa ne. Vsaka občina ima štab za civilno zaščito in določene strukture, ki so omogočile, da se je ta ukrep sploh lahko izvaja. Če ste pogledali takrat po Evropi, ste lahko videli, kaj je bila naša alternativa – zapiranje ljudi v stanovanja,” je dejal premier in navedel, da so druge države po Evropi v tistem času gibanje ljudi omejile na njihova stanovanja, ali pa na 2 uri dnevno. Ob tem je spomnil na svoj majski obisk v Grčiji, ko so prebivalci Aten morali javljati preko aplikacije, kam gredo, če so zapustili svoje stanovanje.

Kar se tiče stroke: poleg slovenske obstajajo tudi stroke v drugih evropskih državah, obstaja Evropska komisija s komisariatom za zdravje in informacije smo dobivali od vseh. Slovenija je imela v primerjavi z evropskimi državami relativno najblažje ukrepe. Ni res, da smo imeli najdlje zaprte šole, tako kot tudi ni res, da smo imeli najbolj stroge omejitvene ukrepe in ni res, da je bila pri nas najbolj groba diktatura. Res pa je, da je večina evropskih držav prenesla pristojnost ukrepanja iz parlamenta na vlade, tako da so lahko vlade ukrepale čez noč, tako npr. v Italiji, Franciji, na Poljskem, Danskem. Tam o ukrepih niso razpravljali v parlamentu, temveč so odločitve sprejemale vlade, v Italiji je celotno odgovornost nosil celo predsednik vlade, pri nas pa smo ukrepe sprejemali v parlamentu,” je še pojasnil predsednik vlade Janez Janša.

Sara Bertoncelj