fbpx

[Javnomnenjska anketa] Večina meni, da bi moral vsak sodnik na zahtevo javnosti pokazati dokumente, na osnovi katerih zaseda delovno mesto

Vrhovni sodnik Branko Masleša. (Foto: sta)

“Vsak sodnik bi moral vedno, na zahtevo javnosti, pokazati svoje dokumente, na osnovi katerih je zasedel določeno delovno mesto. Še toliko bolj pa to velja za najvišje sodne vrhove. In v tem primeru se Masleša ne bi smel izgovarjati na vse mogoče zadeve, ampak bi moral enostavno pokazati svoje ustrezne dokumente, tako diplomo kot tudi diplomsko delo kakor tudi dokaz o pravosodnem izpitu. Ko dobivamo iz BiH-a raznorazne ponaredke, se vedno bolj kaže, da gospod Masleša po mojem nima ustrezne izobrazbe in da je prišel na to pozicijo po politični liniji,” meni poslanec SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. 

Na vprašanje Parsifalove ankete, ki se nanaša na afero vrhovnega sodnika Branka Masleše v zvezi z njegovo izobrazbo, nas je zanimalo naslednje: “V javnosti se je izpostavilo vprašanje obstoja diplomskega dela in pravosodnega izpita vrhovnega sodnika Branka Masleše. Ali bi Branko Masleša po vašem mnenju javnosti moral predložiti dokazila, da izpolnjuje vse pogoje za sodniško službo?”

Vir: Parsifal

Velika večina (77,2 odstotka) meni, da bi vrhovni sodnik Masleša moral predložiti dokazila, da izpolnjuje vse pogoje za sodniško službo. Da mu ni treba ničesar dokazovati, meni 16,0 odstotka anketirancev. V primeru križanja med demografskimi in vsebinsko spremenljivko pa smo (v primeru spodnjega grafa) pridobili še nekaj zanimivih ugotovitev.

Vir: Parsifal

Več moških (79,5 odstotka) kot žensk (75,1 odstotka) se strinja, da bi moral javnosti predložiti dokazila glede svoje izobrazbe. Prav tako je največ takšnih (78,7 odstotka) v starostni skupini 55 in več let. Obenem je največje zanimanje za izobrazbo Masleše mogoče opaziti med tistimi z osnovnošolsko izobrazbo (82,1 odstotka).

Vsak sodnik bi moral na zahtevo javnosti pokazati dokumente, na osnovi katerih zaseda delovno mesto
Za komentar glede afere Masleša smo prosili poslanca in prvaka SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega: “Vsak sodnik bi moral vedno na zahtevo javnosti pokazati svoje dokumente, na osnovi katerih je zasedel določeno delovno mesto. Še toliko bolj pa to velja za najvišje sodne vrhove. In v tem primeru se Masleša ne bi smel izgovarjati na vse mogoče zadeve, ampak bi moral enostavno pokazati svoje ustrezne dokumente, tako diplomo kot tudi diplomsko delo kakor tudi dokaz o pravosodnem izpitu. Ko dobivamo iz BiH-a raznorazne ponaredke, se vedno bolj kaže, da gospod Masleša po mojem nima ustrezne izobrazbe in da je prišel na to pozicijo po politični liniji.” 

Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti (Foto: STA)

“Sedaj ga pa ostali kolegi iz njegove sfere podpirajo in mu “držijo štango”. Mislim, da je to nedopustno in verjetno se bo zadeva “zapeljala” tako daleč, da se bo zgodilo, tako kot se je zgodilo na Poljskem, ko so morali anulirati kar več kot tisoč sodb. In kaj se bo zgodilo? Država bo morala plačevati ogromne odškodnine za neustavne, nelegalne in nelegitimne sodbe.” Jelinčič Plemeniti je še prepričan, da bodo poskušali na vsak način prikriti zadeve in zaenkrat je samo gospod Drago Šketa pokazal pravi odnos do pravne države, ko je takoj odgovoril na novinarska vprašanja. Vsi ostali pa skrivajo in morda je za to celotno zadevo precej večja godlja, kot samo Masleša. Mogoče je takšnih “Masleš” več.

Sodstvo je ugled izgubilo takrat, ko je nemška inšpekcija po dveh mesecih ugotovila kopico napak
Jelinčič Plemeniti pa se je odzval tudi na čustven odziv predsednice sodniškega društva Vesne Bergant Rakočević: “Ne vem, kako lahko nek sodnik čustveno reagira na nekaj, kar je pravno nevzdržno. Sodnik ne sme čustveno reagirati, sodnik se mora držati zakona in ustave, ne pa svoja čustva dajati na prvo mesto.” To, da dajejo slovenski sodniki čustva na prvo mesto, se pokaže na marsikateri sodbi, kajti sodi se po tem, kako se kdo piše oziroma ne gleda se, ali je nekdo nedolžen ali ni, ampak se gleda, kako se piše. V primeru, da se piše pravilno, lahko naredi karkoli, pa se mu ne bo nič zgodilo. Sodstvo je že izgubilo svoj ugled. Začelo ga je izgubljati takrat, ko je prišla nemška inšpekcija in je takoj, po dveh mesecih, ugotovila celo kopico napak in neskladnosti itd.

Na vseh doslej pridobljenih dokazilih glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše manjka podatek o njegovem datumu rojstva. (Foto: Twitter)

“In zato jo je po nekaj mesecih, gospoda iz vrhovnega tožilstva in vrhovnega sodišča, poslala nazaj. Enostavno so se jim zahvalili za sodelovanje ter jih poslali domov. Dejstvo je tudi, da nismo poskušali, da bi se sodnikom odvzel trajni, nekateri pravijo dosmrtni mandat.” Kajti to je lahko dejansko dosmrtni mandat, še posebej zato, ker je Ustavno sodišče RS sedaj reklo, da če nekdo doseže dobo za upokojitev, mu ni treba oditi v pokoj, ampak lahko sedi na sodišču praktično do smrti. “To je narobe in sodniki bi morali imeti omejen mandat.” Poleg tega bi bilo potrebno od časa do časa preverjati njihovo znanje, obenem pa bi morali biti za svoje napačne sodbe kazensko in finančno odgovorni. Tako je v Nemčiji in zakaj tako ne bi bilo tudi pri nas. “Upam, da zadeve ne bodo pometli pod preprogo in upam, da se bo to enkrat vendar že razčistilo. Bo pa grozovit upor na strani večine sodne oblasti in mislim, da nas čakajo kar hude borbe.” 

Se nam obeta vstaja študentov prava? Njihova izobrazba bi utegnila biti neveljavna!
V primeru, da bi se celo odkrilo, da nekateri sodniki podeljujejo različne strokovne nazive in potrdila o pravosodnem izpitu, sami pa nimajo ustrezne izobrazbe, bi bili ti nazivi in potrdila neveljavni. “Potem se razveljavi tudi njihovo celotno delo, v katerega so bili vpleteni. Potem nobena od tistih zadev ne velja več. To pa je najbolj grozljivo za študente in zato bi pričakoval, da bi od študentov s pravne fakultete prišle zahteve, da se zadeva razčisti.” Lahko namreč pride do tega, da ena generacija študentov zaključi izobraževanje, prejme pravosodni izpit, čez čas pa se bo pokazalo, da tisti, ki jih je izpraševal na pravosodnem izpitu, nima ustrezne kvalifikacije, potem bo vse skupaj padlo in bodo morali ponovno delati pravosodni izpit. Zato je nujno, da se študentje dvignejo in zahtevajo, da imajo točne podatke, da se ve, kdo je tisti, ki jih uči in pri katerem opravljajo izpite itd.

Dr. Jurij Toplak (Foto: STA)

V povezavi s sporno izobrazbo vrhovnega sodnika Masleše se je za SIOL oglasil tudi ustavni pravnik Jurij Toplak: “Zaupanje v pravosodje je ključen element pravne države. K povrnitvi zaupanja bi sodstvo prispevalo, če bi objavilo osnovne podatke o vseh sodnikih, vključno z letnicami rojstva, diplome in pravosodnega izpita ter nazivom fakultete in naslovom diplomske naloge pri tistih, ki so jo napisali. Več kot državljani vedo o predstavnikih oblasti in posameznikih, ki odločajo v imenu ljudstva, več bo lahko zaupanja. V mnogih državah se lahko državljani seznanijo z življenjepisi in fotografijami sodnikov podobno kot ministrov in poslancev. Tudi ustavno sodišče je objavilo življenjepise in fotografije ustavnih sodnikov, redna sodišča tega niso storila.” Mimogrede spomnimo tudi na zelo sporno okoliščino – da je Masleši pravosodni izpit uspelo opraviti v manj kot letu dni, kar vzbuja dodatne dvome.

Osnovni demografski podatki o anketi 
V raziskavo, ki je bila opravljena telefonsko, je bilo zajetih 724 anketirancev, od tega 52 odstotkov žensk. Povprečna starost je znašala 52,1 let, standardni odklon pa 15,8 let. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (43,7 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (37,2 odstotka) in najmanj je najmlajše starostne skupine (19,2 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,1 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,1 odstotka), 24,3 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 14,5 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (52,5 odstotka), sledi mesto (29,5 odstotka) in manjši kraj (17,9 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (27 odstotkov), sledita podravska (14,5 odstotka) in savinjska (12,2 odstotka) regija.

Domen Mezeg