fbpx

[Javnomnenjska anketa] Na levici se dogajajo tektonski premiki – Golob odrezal tudi Mesca

Robert Golob je ogrozil obstoj Luke Mesca v parlamentu. (Foto: STA)

Po zadnji anketi Parsifala je Gibanje Svoboda Roberta Goloba pod parlamentarni prag spravilo dve stranki KUL-a – SAB in Levico – poleg tega je ogrožena tudi LMŠ. Podpora vidno pada tudi SD. Svobodnjaki Roberta Goloba bi tako med opredeljenimi prejeli glasove 32,7 odstotka vprašanih. Sledi SDS Janeza Janše, ki bi jo volilo 25,8 odstotka vprašanih, in SD Tanje Fajon s 7,6-odstotno podporo. Na četrtem mestu ostaja NSi Mateja Tonina s 6,6 odstotka, sledita ji gibanje Povežimo Slovenijo 5,7 odstotka in LMŠ Marjana Šarca 5,1 odstotka.

Zadnje merjenje javnega mnenja agencije Parsifal med 14. in 16 aprilom 2022 je poskrbelo za tektonske premike na levici. Gibanje Svoboda Roberta Goloba namreč beleži rast podpore, s čimer se že drugi dan uvršča na prvo mesto med političnimi strankami, ki kandidirajo na nedeljskih državnozborskih volitvah.

Vzpon stranke tranzicijskega elektro milijonarja pa se več kot očitno zajeda v volilno telo ostalih strank levice. Če ankete Stranki Alenke Bratušek in Listi Marjana Šarca že dlje časa kažejo na izpad iz parlamenta, pa se je tokrat prvič zgodilo, da je pod parlamentarnim pragom ostala Levica Luke Mesca. Kar sicer ni presenečenje.

Foto: Parsifal

Analitiki so že ob vstopu Goloba v politično tekmo napovedali, da bo ta posegal predvsem v bazen volivcev levice, ki pa je omejen. To se danes ilustrativno kaže na nižanju podpore praktično vsem strankam KUL. Golob je s skrajno retoriko o fašizmu, napovedjo ukinjanja medijev, kot je Nova24TV in sodelovanjem z marksistično “civilno družbo” nevladnih organizacij, očitno posegel tudi v volilno bazo najbolj radikalne stranke v Sloveniji – to je Levice, ki ima v programu celo elemente protiustavnosti in so grožnja demokraciji ter svobodnemu podjetništvu.

Foto: Parsifal

Če je Gibanje Svoboda v primerjavi z dnevom prej pridobilo 5 odstotnih točk podpore, pa so v SD in Levici oboji izgubili 1,4 odstotne točke. LMŠ je pridobila o,4 odstotne točke. Med opredeljenimi volivci bi stranke levice prejele 45,4 odstotka, pomladne stranke pa 38,1 odstotka. Neodločenih volivcev je zgolj slabih 20 odstotkov, volitev pa se namerava udeležiti kar 71,8 odstotka vprašanih. Za primerjavo: na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 je bila volilna udeležba 52,6 odstotna.

Foto: Parsifal

Peter Truden