fbpx

[Javnomnenjska anketa] Medijsko napihnjenost vlade bo kmalu streznilo nezadovoljstvo ljudi

Foto: STA

“Zaradi precej razočaranj s strani vlade, ki je z besedami obljubila vse, že v prvih dneh pa več obljub prelomila, se bo upad glasov Svobode nadaljeval,” je prepričan politični analitik in odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić, ki med drugim opozarja, da anketa še ni zabeležila nezadovoljstva, ki bo posledica naglih podražitev. Po volitvah je opazen dvig podpore SDS, nedvomno pa je zanimivo, da bi med tistimi, ki bi se zagotovo udeležili volitev, opozicijska stranka NSI prehitela vladno stranko SD, ki sicer velja za etablirano stranko.

Minila sta dobra dva meseca od nedavnih volitev. Javnomnenjska agencija Parsifal je za Nova24TV izvedla telefonsko anketo v obdobju od 22. do 24. junija in ljudem postavila vprašanje, koga bi volili, če bi bile državnozborske volitve v nedeljo. Največ volivcev bi svojo podporo namenilo Gibanju Svoboda (30,3 odstotka glasov), sledile bi SDS z 22,6 odstotka glasov, SD s 6,8 odstotka glasov, NSi  s 6,6 odstotka glasov in Levica s 3,7 odstotka glasov.

Vir: Parsifal

13,1 odstotka vprašanih ni opredeljenih, 5,2 odstotka vprašanih bi volilo drugo stranko, 3, 2 odstotka pa ne bi volilo nobene stranke. 8,5 odstotka jih je bilo takih, da se volitev sploh ne bi udeležili.

Udeležba na volitvah bi bila nižja kot na nedavnih volitvah
Če bi bile volitve v nedeljo, bi bila udeležba nižja, kot je bila na nedavnih volitvah, ko je bila udeležba 70,97-odstotna. Naslednjih parlamentarnih bi se po podatkih iz ankete zagotovo udeležilo 59,8 odstotka anketirancev, nikakor se jih ne bi udeležilo 13,2 odstotka anketirancev.

Vir: Parsifal

Stranko SD prehitela opozicijska NSi
Če si pogledamo podporo med tistimi, ki bi se zagotovo udeležili volitev, lahko vidimo, da bi jih največ (36,9 odstotka) podprlo Gibanje Svoboda. Sledila pa bi stranka SDS z 28 odstotki glasov. Na tretjem mestu ne bi bila stranka SD, ampak NSi, slednja bi namreč dobila 6,5 odstotka glasov. Stranki NSi bi na četrtem mestu sledila stranka Levica s 4,8 odstotka glasov, nato pa šele stranka SD s 4,2 odstotka glasov.

Vir: Parsifal

Podpora vladi medijsko napihnjena
Na vprašanje, ali podpirate sedanjo vlado, je 54,5 odstotka vprašanih odgovorilo pritrdilno, dobra tretjina oziroma 36 odstotkov pa je takšnih, ki vlade ne podpirajo. 9,5 odstotka je bilo neopredeljenih. Glede na to, da je aktualna vlada napram prejšnji deležna konstantne podpore osrednjih medijev, lahko upravičeno sklepamo, da je podpora vladi napihnjena.

Vir: Parsifal

Anketa še ni zabeležila nezadovoljstva, ki bo posledica naglih podražitev
Za komentar rezultatov ankete smo povprašali političnega analitika in odgovornega urednika tednika Domovina Tina Mamića. Dva meseca po volitvah so po besedah Mamića predvolilne ankete bolj orientacijskega značaja. “Gre torej za precej podobne rezultate, kot so bili na volitvah. V prvih tednih po volitvah so bili namreč rezultati zmagovitih strank še boljši, zdaj pa je podpora začela padati.” 

“Zaradi precej razočaranj s strani vlade, ki je z besedami obljubila vse, že v prvih dneh pa več obljub prelomila, se bo upad glasov Svobode nadaljeval. To se vidi v razmeroma nizki podpori vladi – mimogrede, Ninamedia ji je izmerila že podpolovično podporo. Golobovo pretiravanje, ko je zmago s tretjino glasov razglasil kar za ‘plebiscitarno’, so tako številke že povsem razgalile,” je prepričan Mamić, ki obenem opozarja, da anketa še ni zabeležila nezadovoljstva, ki bo posledica naglih podražitev. “Ko bodo ljudje drugič ali tretjič zapored na črpalki odšteli stotaka, bo podpora verjetno še bolj padla,” še dodaja.

Tino Mamić, profesor zgodovine in odgovorni urednik Tednika Domovina (Foto: STA)

“Levica in SD se ohranjata na marginalni poziciji in zaostajata za NSi,” ugotavlja Mamić. Čeprav je po navedbah Mamića vladni program v besedah uresničil vse programske zahteve Levice, tudi najbolj absurdne in protiustavne, pa se to ni pokazalo v dvigu podpore med volivci. “Očitno je, da tudi volivci Levice in SD v resnici ne vedo veliko vsebinskega o njunih programih, ampak da gre bolj za nostalgijo po komunizmu in Jugoslaviji, kjer dejstva ne štejejo veliko. Volivci in celo ministri zato mirno prehajajo iz stranke v stranko in ob tem niti z očmi ne trenejo,” še izpostavlja Mamić.

Demografski podatki ankete
Anketa je bila opravljena v obdobju od 22. 6.  do 24. 6. 2022. Po metodi telefonskega anketiranja je bila stopnja odzivnosti 12 odstotkov. V raziskavo je bilo zajetih 727 anketirancev, od tega 51,1 odstotka žensk. Povprečna starost znaša 54 let, standardni odklon je 16.1. Največ anketirancev je iz najstarejše  starostne skupine (49,1 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (34,9 odstotka), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (16 odstotkov). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,0 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,0 odstotkov), 21,1 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 17,9 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (55,2 odstotka), sledi mesto (26,7 odstotka) in manjši kraj (18,1 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,8 odstotka), sledita Podravska (14,3 odstotka) in Savinjska (12,5 odstotka) regija.

Nina Žoher