fbpx

[Javnomnenjska anketa] Kaj so ljudje prepoznali v vladi, da ji podpora raste že več mesecev zapored?

Vlada RS zadnje tri mesece pridobiva na javnomnenjski podpori. (Foto: sta)

“Mislim, da gre za kombinacijo več dejavnikov. Prvič, vlada se je v zadnjem času razmeroma dobro izogibala kontroverznim potezam, drugič, vladna koalicija se ne zapleta v notranje spore, kar ustvarja podobo stabilnosti in relativne učinkovitosti, tretjič, vsaj nekateri ukrepi so očitno prepoznani kot pozitivni, četrtič, umirja se covidna kriza in petič, prepoznane alternative vladi delujejo razmeroma šibko in izgubljeno,” o rastoči podpori vlade meni profesor in politični analitik Matej Makarovič. Strokovnjak za komunikacijo Edvard Kadič pa pojasnjuje: “Sklepam, da ljudje začenjajo razumeti, da Slovenija potrebuje učinkovito, delovno in v prihodnost usmerjeno vlado, ki se zna spopasti s trenutnimi izzivi.”

Agencija Parsifal je med 14. in 16. februarjem 2022 na vzorcu 712 anketirancev merila podporo aktualni vladi. Na vprašanje, ki se glasi “Ali podpirate sedanjo vlado?” smo pridobili sledeče rezultate: Vlado podpira 37,1 odstotka anketirancev. Več kot polovico (59,0 odstotkov) anketirancev pa je ne podpira.

Vir: Parsifal

V nadaljevanju nas je zanimalo nihanje podpore vladi v času. Janševa vlada je najvišjo podporo javnosti uživala skoraj takoj po prevzemu oblasti, torej aprila leta 2020.

Vir: Parsifal

Zatem opažamo njen postopni upad, ki prvo dno doseže decembra 2020 in drugo novembra 2021. Vse od novembra lani pa podpora vladi konstantno raste (zadnje tri mesece). Spodnji graf pa se osredotoča na krajše obdobje, predvsem na obdobje Janševe koalicije.

Vir: Parsifal

Pri pregledu skozi čas smo izpostavili tri različne datume merjenj: 17. december 2021, 14. januar 2022 in 17. februar 2022. Iz njih je jasno razvidno, da je bila na prvi navedeni datum podpora vladi najnižja (31,9 odstotka), na drugega nekoliko višja (33,9 odstotka) in na zadnjega najvišja (37,1 odstotka).

Vir: Parsifal

Iz drugega grafa pa lahko razberemo, da se delež tistih, ki vlade ne podpirajo, postopno zmanjšuje. Na prvi datum opravljenih meritev je ni podpiralo 65,4 odstotka vprašanih, na drugega le še 60 odstotka vprašanih, na zadnji datum meritev pa je bilo zabeleženih 59 odstotkov nepodpore. Število neodločenih ostaja nizko: 2,7 odstotka (prvi datum), 6,1 odstotka (drugi datum) in 4 odstotke (tretji datum).

Vir: Parsifal

V nadaljevanju pa smo se posvetili križanju med spremenljivkama. Ob tem smo anketiranim zastavili dve vprašanji: “Ali podpirate sedanjo vlado? & Če bi bile volitve v Državni zbor to nedeljo, kako verjetno bi se volitev udeležili?” Takšnih, ki podpirajo vlado in se volitev v DZ, če bi bile to nedeljo, zagotovo ne bi udeležili, je zgolj 13,9 odstotka, takšnih, ki je ne podpirajo in se volitev prav tako z gotovostjo ne bi udeležili, pa kar 81 odstotkov. Volitev to nedeljo bi se po drugi strani zagotovo udeležilo 44,5 odstotka podpornikov vlade, takšnih, ki bi se volitev ravno tako z gotovostjo udeležili in je ne podpirajo, pa 53,8 odstotka. Med tistimi, ki so glede udeležbe na volitvah (če bi potekale to nedeljo v DZ) neodločeni (odgovorili z “ne vem”), je največ med podporniki vlade (66,7 odstotka) v primerjavi z njenimi nasprotniki (33,3 odstotka).

Vir: Parsifal

Za konec pa smo se dotaknili še križanja med demografskimi in vsebinsko spremenljivko. Med podporniki vlade prevladujejo moški (41,9 odstotka), nad ženskami (32,1 odstotka), starejši od 55 let (44,2 odstotka) in takšni, ki imajo osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo (56,2 odstotka). Med nasprotniki vlade pa je manj moških (55 odstotkov) kot žensk (63,1 odstotka), največ jih pripada najmlajši starostni skupini od 18 do 34 let (67,9 odstotka), po izobrazbeni strukturi pa pretežno spadajo med tiste z zaključeno srednješolsko izobrazbo (66,4 odstotka).

Matej Makarovič: Za dvig priljubljenosti vlade je ključnih pet dejavnikov
Za mnenje glede rasti podpore Vladi RS v zadnjih treh mesecih smo uvodoma povprašali profesorja in političnega analitika Mateja Makaroviča: “Mislim, da gre za kombinacijo več dejavnikov. Prvič, vlada se je v zadnjem času razmeroma dobro izogibala kontroverznim potezam, drugič, vladna koalicija se ne zapleta v notranje spore, kar ustvarja podobo stabilnosti in relativne učinkovitosti, tretjič, vsaj nekateri ukrepi so očitno prepoznani kot pozitivni, četrtič, umirja se covidna kriza in petič, prepoznane alternative vladi delujejo razmeroma šibko in izgubljeno.” 

Dr. Matej Makarovič (Foto: STA)

Edvard Kadič: Ljudje se začenjajo zavedati učinkovitosti vlade
Svoj komentar je podal tudi strokovnjak za komunikacijo in politični analitik Edvard Kadič: “Rast podpore stranki SDS, predvsem pa očitna stabilnost podpore stranki med opredeljenimi volivci, kaže najprej na trdno zaupanje v stranko. Očitno pa na podporo stranki vplivajo tudi dobri rezultati te vlade. Sklepam, da ljudje začenjajo razumeti, da Slovenija potrebuje učinkovito, delovno in v prihodnost usmerjeno vlado, ki se zna spopasti s trenutnimi izzivi, ob tem pa ne zanemarja prihodnosti. Zanimiva pa je tudi neobčutljivost podpore SDS do preigravanj med strankami KUL in novim Gibanjem Svoboda, ki dobesedno prigovarja političnim nasprotnikom, da naj se že zmenijo med seboj, kdo je kdo, saj bodo sicer imeli hude težave na dan volitev.”

Edvard Kadič (Foto: Polona Avanzo)

Osnovni demografski podatki o anketi
V raziskavo je bilo zajetih 712 anketirancev, od tega 49,3 odstotka žensk. Povprečna starost znaša 53,3 let, standardni odklon je 15.0. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (49,0 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (35,5 odstotka), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (15,5 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (35,3 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,0 odstotka), 19,7 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 17,0 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (56,8 odstotka), sledi mesto (27,0 odstotka) in manjši kraj (16,3 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (26,0 odstotka), sledita podravska (15,7 odstotka) in savinjska (12,1 odstotka) regija.

Domen Mezeg