fbpx

[Javnomnenjska anketa] SDS bi volilo toliko volivcev kot vse štiri stranke koalicije KUL skupaj!

Foto: STA

Januarja letos je na vprašanje ankete, ki jo je opravil Parsifal, in sicer: “Katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo,” 23,5 odstotka anketirancev odgovorilo, da bi volili stranko SDS. Številke jasno kažejo na to, da podpora vladi raste, medtem ko imajo vse štiri stranke KUL koalicije, torej stranka SD, LMŠ, Levica in SAB, le malenkost več, kot SDS sama. Njihov seštevek je januarja namreč znašal 25,4 odstotka – s tem, da stranka SAB niti ne bi dosegla parlamentarnega praga štirih odstotkov.

Agencija za merjenje javnega mnenja Parsifal je anketiranim postavila vprašanje: “Katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo?” Glede udeležbe na parlamentarnih volitvah je dobra polovica anketirancev odgovorila, da se bo zagotovo udeležila naslednjih volitev (ocena 5), da se jih nikakor ne bodo udeležili (ocena 1), pa je odgovorilo 16,5 odstotka anketirancev. Ostali so bili po Likertovi lestvici razporejeni nekje vmes.

Podpora SDS-a je, po opažanju politologa dr. Mira Hačka, relativno stabilna skozi vsa merjenja javnega mnenja, kar se sklada z dlje časa znano ugotovitvijo, da ima ta stranka najbolj stabilno in zvesto volilno telo. “Tudi podpora KUL-a se je stabilizirala na neki podobni ravni in se ne dviguje, niti ne znižuje več, kar lahko pomeni, da KUL ne uspe prepričati novih, neopredeljenih volilcev in da smo v, že večkrat videnem, pat položaju, kjer bo zmagovalec ponovno imel zgolj poslanca ali dva več od poraženca, s slabimi obeti za stabilnost vladanja,” je ocenil Haček.

Samo SDS toliko glasov kot celotni levi opoziciji
Koalicija KUL in dominantni mediji se na vse pretege trudijo prikazati, da vlada nima dovolj podpore, na ta način seveda želijo vplivati na javno mnenje. Kljub njihovim napovedim in prizadevanjem glede rušenja aktualne vlade pa se je izkazalo, da tudi sama koalicija KUL ni prepričana v to, da bi uspeli izglasovati konstruktivno nezaupnico. To so namreč pred kratkim tudi vložili, potem pa je Karl Erjavec umaknil soglasje h kandidaturi za predsednika Vlade, kar pomeni, da bi bilo nezaupnico treba vložiti še enkrat.

Vendar pa ima Erjavec težave že pri podpori poslancev s svoji lastni stranki DeSUS, prvak stranke LMŠ Marjan Šarec je izjavil, da v normalnih razmerah Erjavca sploh ne bi podprl, z dogajanjem v KUL-u pa so nezadovoljni tudi Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek. iz vsega skupaj je torej razvidno, da nezaupnica skoraj zagotovo ne bi uspela, opozicijske stranke so se zato raje lotile vlaganja interpelacij zoper ministre aktualne vlade. Tudi januarska anketa pa je pokazala, da bi, če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS, in sicer 23,5 odstotka.  Sledi stranka SD (8,1 %), LMŠ (7,7 %), Levica (7,7 %), DeSUS (3,6 %) in NSi (3,6 %). 36,1 odstotka volivcev pa je bilo neopredeljenih.

Med opredeljenimi več kot 36 odstotkov vprašanih za SDS
Med opredeljenimi anketiranci, bi se sodeč po rezultatih ankete za stranko SDS odločilo 36,8 odstotka, za stranko SD 12,6 odstotka in za stranko LMŠ 12,1 odstotka vprašanih. Tako stranko SDS kot tudi stranko NSi bi sicer volilo več moških kot žensk, pri stranki SDS prevladujejo stari 55 in več.

Za SDS več kot 41 odstotkov opredeljenih, ki se bodo zagotovo udeležili volitev
Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev (ocena 5 – 53,3 odstotka) in so opredeljeni, bi jih največ, 41,7 odstotka, podprlo stranko SDS, sledi Levica s 13,4 odstotka, stranka LMŠ z 12,8 odstotka, SD z 12,3 odstotka, stranka NSi s 5,1 odstotka in stranki SLS+NLS s 4,7 odstotka.

Če oboje skupaj združimo, torej tiste, ki so opredeljeni in tiste, ki bi zagotovo šli na volitve (ocena 5), dobimo vzorec 298 anketirancev. Med temi anketiranimi, bi jih največ podprlo SDS, in sicer 41,7 odstotka. Sledi Levica s 13,4 odstotka, LMŠ z 12,8 odstotka, SDz 12,3 odstotka, NSi s 5,1 odstotka in SLS+NLS s 4,7 odstotka. “Če bi bile danes volitve, bi SDS gotovo zmagala in tudi Nova Slovenija bi izboljšala rezultat,” je ocenil analitik Miloš Čirič.

Podpora SDS je v primerjavi s prejšnjim merjenjem narasla (iz 32,7 % na 36,8 %) in je še vedno pred SD in LMŠ. Podpora je narastla stranki SD, Levica in NSi. Padla je podpora stranki LMŠ in stranki DeSUS. Vrnitev na čelo stranke in ravnanje Karla Erjavca se očitno ni najbolje obneslo. “Stranka Levica ima svoj bazen, ki ga dokaj trdno drži, saj ima SD zelo napačno taktiko in deluje v okvirju, ki izjemno ustreza Levici. Ostale stranke pa bi morale zelo razmisliti o svoji poziciji, ker ljudje v glavnem ne vidijo v dovoljšnji meri njihove zgodbe in se zato tudi ne morejo povezati z njimi,” je ocenil Čirič.

Parlamentarni prag bi preseglo zgolj šest strank
Če gledamo zgolj opredeljene volivce, bi dve stranki sedanje vladajoče koaliciji, SDS in NSi, dobili skupaj 42,5 odstotka glasov, tri stranke KUL pa 36,8 odstotka glasov. Dve stranki, SMC iz vladajoče koalicije in SAB iz KUL-a pa ne bi dosegli parlamentarnega pragu štirih odstotkov,” je zapisal profesor politologije Haček in opozoril, da bi nasploh parlamentarni prag preseglo zgolj šest strank, poleg omenjenih petih še samo DeSUS z 5,7 odstotka glasov, zelo blizu (3.9%) pa bi prišla Slovenska ljudska stranka skupaj z NLS, ki ima skozi gibanje Povežimo Slovenijo realno možnost ponovnega vstopa v parlament.

Foto: Parsifal

Če torej zadevo analiziramo, sta SDS in NSi na eni strani in trojček iz KUL z DeSUSom na drugi povsem izenačena na 42,5 odstotka glasov, pri čemer bi bil, v takšnem razmerju sil, morebiten vstop stranke SLS (s partnerji) v parlament lahko odločilen. “Je pa potrebno opozoriti, da imamo več kot tretjino volilnega telesa neodločenega in apatičnega, pri čemer je v realnosti ta odstotek gotovo še nekoliko višji, torej bo na realen volilni rezultat najbolj vplivala sposobnost političnih strank pripeljati svoje podpornike na volišča,” je še poudaril Haček.

SDS in vlada kažeta skrb za težave ljudi, obstaja zavedanje, da nekdo skrbi zanje in da niso prepuščeni sami sebi
Takšni rezultati sploh niso presenečenje, meni analitik Miloš Čirič:Ljudje vidijo, kljub kritikam, da SDS in vlada kažeta skrb za njihove težave in se bolj ali manj posrečeno lotevata tudi pandemije. Se pravi na prvem mestu je tu zavedanje o tem, da nekdo skrbi zanje in da niso prepuščeni sami sebi v teh težkih časih. Na drugem mestu je pričakovanje ukrepov, ki so napovedani v zvezi z debirokratizacijo, ki jih je pripravila Simičeva skupina. Ti so še posebej vitalnega pomena, saj nas bodo naredili precej konkurenčnejše. Gospodarstvo, posebej industrijska proizvodnja, ki je njegov vitalni del, je dobro preživelo krizo.” Čirič je še poudaril, da na drugi strani opozicija nima resnega vodje, ki bi užival zaupanje njih samih, kaj šele državljanov. “Medvedjo uslugo so jim naredili tudi mainstream mediji, ker so absolutno pretiravali v pristranskosti. Če bi se stvari zgodile na hitro, bi to delovalo, tako pa sedaj deluje ravno obratno,” je ocenil Čirič in pojasnil, da v javnosti prevladuje mnenje, da gre za projekt stranke Levica ter nekaterih gospodov iz ozadja, kar pa navdaja, posebno gospodarsko orientirane, z nelagodjem, saj gre za daleč najbolj ideološko parlamentarno stranko.

Metodološki vzorec

V raziskavo, ki je bila opravljena med 25. in 28. januarjem 2021, je bilo zajetih 732 anketirancev, od tega 50,4 odstotka žensk. Povprečna starost je znašala 52,0 let, standardni odklon pa 15,8 let. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (43,8 odstotka), nekoliko manj je bila zastopana srednja starostna skupina (36,6 odstotka) in najmanj je najmlajše starostne skupine (19,6 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,4 odstotka), sledili so tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,6 odstotka). 23,2 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 14,8 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (51,9 odstotka), sledi mesto (30,7 odstotka) in manjši kraj (17,4 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,3 odstotka), sledita Podravska (15,5 odstotka) in Savinjska (13,3 odstotka) regija.

Sara Bertoncelj