fbpx

[Javnomnenjska anketa] Golob uspešno uničil LMŠ in SAB

Foto: STA

Še dobra dva tedna nas ločita od državnozborskih volitev. Navkljub agresivni kampanji Inštituta 8. marec, ki se odvija po celotni Sloveniji, in očitnem favoriziranju Golobovega Gibanja Svoboda s strani osrednjih medijev, vladajoča stranka SDS še naprej uživa največje zaupanje Slovenk in Slovencev. Sledita ji Gibanje Svoboda elektro oligarha Roberta Goloba in stranka SD Tanje Fajon. Povežimo Slovenijo še naprej ostaja nad parlamentarnim pragom. Stranka SAB Alenke Bratušek bi med strankami KUL-a dosegla najnižje število glasov in izpadla iz parlamenta. LMŠ je tik na meji, stranka pa je bila še pred časom suveren člen KUL-a z zagotovljeno podporo znotraj Državnega zbora.

Nadaljujemo z dnevnimi meritvami javnega mnenja. Naslednjih parlamentarnih volitev se bo zagotovo udeležilo 62,2 odstotka anketirancev, kažejo rezultati nedavne ankete Parsifal, ki je bila za naš medij izvedena med 5. in 7. aprilom. Če udeležbo volitev primerjamo z nedavno anketo Parsifala, lahko vidimo, da se je udeležba sedaj nekoliko povečala. Tedaj je namreč 59,3 odstotka vprašanih zatrdilo, da bi se odpravili na volitve.

Rezultati raziskav javnega mnenja, ki jo je za Nova24TV med 5. aprilom 2022 in 7. aprilom 2022 za naš medij izvedla agencija Parsifal, kažejo, da bi glede na odzive opredeljenih volivcev volilni prag prestopilo osem političnih strank. Med opredeljenimi bi stranke prejele sledeče odstotke glasov: SDS (28 odstotkov glasov), Gibanje Svoboda (26 odstotkov glasov), SD (11,7 odstotka glasov), NSi (5,9 odstotka glasov), Levica (4,5 odstotka glasov), Povežimo Slovenijo (4 odstotke glasov), LMŠ (4 odstotke glasov) in Resni.ca (4 odstotke glasov).

Golob prevzema prostor KUL na levici
Če rezultate opredeljenih primerjamo z včerajšnjo anketo, lahko vidimo, da se je nekoliko povečala podpora stranki SDS in nekoliko zmanjšala podpora Gibanju Svoboda. Podpora SDS je namreč znašala 27,5 odstotka, Gibanju Svoboda pa 25,4 odstotka. Glede na to, da so podatki preteklih anket pokazali, da je višja udeležba stranki SDS v korist, je mogoče sklepati, da je tudi tokrat temu tako.

Vir: Parsifal

Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev in so opredeljeni, bi jih največ (30,4 odstotka) podprlo SDS, sledijo pa: Gibanje Svoboda (28,5 odstotka glasov), SD (9,5 odstotka glasov), NSi (5,7 odstotka glasov), Levica (5,3 odstotka glasov), Resnica (4,7 odstotka glasov) in LMŠ (3,8 odstotka glasov).

Vir: Parsifal

Če si pogledamo nihanje podpore strankam skozi čas, lahko vidimo, da je podpora stranki SDS pričela nazaj naraščati, enako je mogoče opaziti tudi pri drugouvrščenem Gibanju Svoboda in tretjeuvrščeni stranki SD.

Vir: Parsifal

Voditelj Boris Tomašič je v nedavni oddaji “Kdo vam laže?” izpostavil, da je po anketah elektro oligarh Robert Golob uspešno uničil stranko SAB, LMŠ. Vse kaže, da bo še Levico. Sedaj pa se je lotil še SD-ja, saj je prevzel retoriko Tanje Fajon. Pričelo ga je namreč skrbeti. S tem, ko je Golobovo gibanje prevzelo večino glasov KUL-a, so se uresničile napovedi, ki jih je za našo televizijo konec decembra lani podal družbeno-politični komentator Sebastjan Jeretič. “Enostavno povedano, najverjetneje bo stranka Roberta Goloba požrla večino glasov Kul-a, torej LMŠ in SAB v celoti, del SD-ja, Levico pa omeji na nivo, na katerem je. Za njih bo bolj pomembno vprašanje, ali je kakšna dodana vrednost k temu, kar bi Kul sicer naredil,” je namreč dejal.

Foto: STA

Ker se Golob kar nekaj časa, odkar je prišla na plano novica o njegovi nezakoniti plači, ni pojavljal v medijih, se mu to pozna pri njegovih javnih nastopih, ko mora deliti minutažo z drugimi političnimi tekmeci. Zaradi pomanjkanja izkušenj, je namreč precej manj suveren, ko se nasproti sooči z bolj izkušenimi politiki iz vrst SDS in NSi. Ko je notranji minister Aleš Hojs na zadnjem soočenju na N1 Slovenija razkril, da je Golob edini na RTV Slovenija, ki mu očitno ni do tega, da bi posredoval dohodninsko napoved javni RTVS, je bilo mogoče videti, kako je s tem vznemiril Goloba. “Golobovo dotikanje ni običajno na naših soočenjih in kaže na velikost stiske (zagate), v kateri se je znašel. Gre predvsem za poizkus blažitve pritiska s pomočjo stika/bližine in prijaznosti ter ad hoc iskanje izhoda iz situacije (iskanje zaveznika),” je komentiral strokovnjak za komunikacijo Edvard Kadič. Sicer pa je zgovoren podatek, da je Golob zavrnil soočenje na štiri oči s premierjem Janezom Janšo, na katerega je bil slednji sicer pripravljen.

Demografski podatki
V raziskavo je bilo zajetih 944 anketirancev, od tega 50,8 % žensk. Povprečna starost znaša 54,6 let, standardni odklon je 16.6. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (49,3 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (35,3 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (15,5 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,3 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,8 %), 21,2 % anketirancev ima poklicno šolo in 16,6 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (56,3 %), sledi mesto (27,5 %) in manjši kraj (16,2 %). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,3 %), sledita Podravska (16,1 %) in Savinjska (12,8 %) regija.

Sara Kovač