fbpx

[Javnomnenjska anketa] O usodi referendumov bo odločala udeležba

Foto: STA

V nedeljo se bo odločalo o tem, ali želimo imeti pluralno RTV Slovenija, dolgotrajno oskrbo in še večjo birokracijo, kot jo imamo danes. Rezultati javnomnenjske ankete Parsifal, ki je bila izvedena v obdobju od 21. do 23. novembra, kažejo, da so ljudje proti povečanju števila ministrstev in proti prekinitvi zakona o dolgotrajni oskrbi. Na referendumu bi zakon o RTV Slovenija, s katerim bi sredi mandata zamenjali sedanje vodstvo te hiše, podprla večina vprašanih, kar kaže na to, da propagandna mašinerija, kjer ne manjka levičarskih aktivistov in pripadnikov Inštituta 8. marec, ki dela na polno, da si vladajoči javno televizijo povsem podredijo. A zaenkrat ni še prav nič odločeno. Namreč usodo referendumov odločijo tisti, ki pridejo volit.

Referendumske pobude bodo uspele, če bodo hkrati zadostile dvema pogojema. Prvi pogoj je, da bo proti zakonu morala glasovati večina volivcev. Drugi pogoj je, da bo število glasov proti presegalo eno petino vseh volivcev.

Povečanje števila ministrstev ne uživa podpore
Referenduma proti povečanju števila ministrstev bi se po podatkih raziskave Parsifal udeležilo 75,1 odstotka anketirancev. Proti povečanju števila ministrstev bi glasovalo 50,7 odstotka anketirancev. Za povečanje števila ministrstev pa bi glasovalo 24,4 odstotka anketirancev. 24,9 odstotkov vprašanih se omenjenega referenduma sploh ne bi udeležilo.

Vir: Parsifal

Če si pogledamo rezultate ankete skozi čas, lahko vidimo, da nenaklonjenost povečanju števila ministrstev ni od včeraj, saj nenaklonjenost vseskozi znaša preko 50 odstotkov. Vidimo pa lahko, da se je napram septembru in oktobru povečal delež tistih, ki so naklonjeni Golobovemu zakonu, ki gre v smer bohotenja birokracije na plečih davkoplačevalk in davkoplačevalcev (septembra je delež tistih, ki so za, znašal 14,8 odstotkov, oktobra pa 16,7 odstotkov, sedaj delež znaša, kot že rečeno, 24,4 odstotke)

Vir: Parsifal

Križanje med demografsko in vsebinsko spremenljivko kaže, da je med tistimi, ki nasprotujejo povečanju števila ministrstev, več moških, moški pa prevladujejo med tistimi, ki se bodo udeležili referenduma in glasovali za bohotenje birokracije. Ženske prevladujejo med tistimi, ki na referendum sploh ne bodo odšli. Med tistimi, ki so proti, prevladujejo tisti, ki spadajo v starostno skupino 35–54 let in tisti s poklicno izobrazbo. Med tistimi, ki so za Golobov zakon, prevladujejo tisti z višjo, visoko in še višjo izobrazbo ter tisti, ki spadajo v najstarejšo starostno skupino (55 let in več).

Vir: Parsifal

Večji del vprašanih naklonjenih Golobovi noveli o RTVS, ki bi strmoglavil vodstvo
Referenduma o RTV Slovenija bi se udeležilo 72,5 odstotka anketirancev. Na referendumu bi zakon o RTV Slovenija podprlo 40,7 odstotka anketirancev. Zakona o RTV Slovenija ne bi podprlo 31,8 odstotka anketirancev. Dobra četrtina (27,5 odstotka) anketirancev se referenduma ne bi udeležila.

Vir: Parsifal

Če si pogledamo, kako se je stališče do tega vprašanja spreminjalo skozi čas, lahko vidimo, da se je od septembra do novembra povečal tako delež tistih, ki so proti noveli zakona o RTVS, kot tistih, ki so za spremembo novele, kar je mogoče pripisati povečanju aktivnosti kampanje na obeh straneh. Ker se je napram prejšnjemu mesecu povečal delež tistih, ki se referenduma sploh ne bodo udeležili, je toliko bolj pomembno oditi na volišče in oddati svoj glas.

Vir: Parsifal

Med tistimi, ki se bodo udeležili referenduma in glasovali proti, prevladujejo moški, med tistimi, ki bodo glasovali za, pa ženske. Med tistimi, ki so proti, je največji delež tistih, ki spadajo v srednjo starostno skupino (od 35 do 54 let), največji delež tistih, ki so za, je zaslediti v isti starostni skupini. Tisti s poklicno izobrazbo prevladujejo med tistimi, ki nasprotujejo zakonu, med tistimi za prevladujejo tisti s srednjo izobrazbo. Med tistimi, ki se referenduma ne bi udeležili, prevladujejo ženske, tisti v najmlajši starostni skupini (od 18 do 34 let) in tisti z najnižjo izobrazbo (osnovno ali manj).

 

Vir: Parsifal

Obstaja nenaklonjenost prekinitvi zakona o dolgotrajni oskrbi
Referenduma o dolgotrajni oskrbi bi se udeležilo 70 odstotkov anketirancev. Proti prekinitvi zakona o dolgotrajni oskrbi bi glasovalo 40,3 odstotka anketirancev, za prekinitev zakona o dolgotrajni oskrbi bi glasovalo 29,7 odstotkov anketirancev. Referenduma se ne bi udeležilo 30,1 odstotek anketirancev.

Vir: Parsifal

Če pogledamo odgovore skozi čas, lahko vidimo, da je napram oktobru nekoliko upadlo število tistih, ki nasprotujejo prekinitvi uvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi. Precej pa je na drugi strani narasel delež tistih, ki so za to, da se prekine uvajanja zakona, katerega namen je, da se celovito uredi skrb za starejše in vse tiste, ki nujno potrebujejo pomoč drugega. Povečanje tistih, ki so za, s 15,9 odstotki na 27,7 odstotkov je odraz okrepljene kampanje, ki se je vladajoči gredo. Opaziti pa je mogoče, da je napram oktobru precej naraslo število tistih, ki na referendum sploh ne bi šli (delež je narasel z 20,8 odstotkov na 30,1 odstotek).

Vir: Parsifal

Med tistimi, ki so proti prekinitvi izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi prevladujejo moški, tisti, ki spadajo v najmlajšo starostno skupino (od 18 do 34 let), in tisti s poklicno izobrazbo. Na nasprotnem bregu prevladujejo ženske, tisti, ki spadajo v najstarejšo starostno skupino (55 let in več), in tisti z najvišjo izobrazbo (višja, visoka ali več). Med tistimi, ki se referenduma ne bodo udeležili, prevladujejo ženske, tisti v najmlajši starostni skupini (od 18 let do 34 let) in tisti z najnižjo izobrazbo.

Vir: Parsifal

Referendume bo odločila udeležba
Za komentar rezultatov, ki razkrivajo, da Golobova novela o RTVS, ki obglavlja vodstvo, uživa podporo med večino vprašanih, smo se odločili povprašati političnega analitika dr. Matevža Tomšiča. Po njegovem mnenju je mogoče podporo Golobovi noveli Zakona o RTVS, ki obglavlja vodstvo RTVS, pripisati tudi temu, da omenjena institucija v luči dogajanja uživa dosti nizko zaupanje med državljani. “To pa je tudi vedno nižje. Ponavadi je pač tako, da se vodstvo smatra, kot da je odgovorno za to,” je povedal in dodal, da tako tisti, ki so nezadovoljni, smatrajo, da če bo vodstvo zamenjano, da bo potem boljše. Na podporo Golobove novele pa po njegovih besedah vpliva tudi kampanja, ki ni od včeraj. Ta je namreč prisotna vse, odkar je prisotno novo vodstvo.

Foto: STA

“Vlada propagira umik politike iz upravljanja javne RTVS in to je načeloma nekaj, kar dobro zveni in se je težko s tem ne strinjati,” je izpostavil Tomšič in dodal, da to sicer nikakor ni zagotovljeno z novim zakonom, saj bo ta zacementiral zgolj eno politično opcijo oziroma njen vpliv. Da se nekaj depolitizira, se po njegovih besedah smatra za pozitivno, po vrhu pa je potrebno tudi zavedanje, da se večina ne poglablja v detajle, kako bo sedaj sestavljen programski svet. Na koncu pa bo po njegovih besedah udeležba tista, ki bo odločala.

Demografski podatki
V raziskavo je bilo zajetih 748 anketirancev, od tega 50,1 odstotek žensk. Povprečna starost znaša 51,2 leti, standardni odklon je 16,6. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (43,2 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (34,1 odstotek), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (22,6 odstotkov). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (32,3 odstotkov), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (26,7 odstotkov), 22,6 odstotkov anketirancev ima poklicno šolo in 18,4 odstotkov anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (54,8 odstotkov), sledi mesto (28,2 odstotka) in manjši kraj (17,1 odstotek). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (26,1 odstotek), sledita Podravska (15,6 odstotkov) in Savinjska (12,0 odstotkov) regija.

Sara Kovač