fbpx

[Javnomnenjska anketa] Zmagovalca volitev in barvo prihodnje koalicije bodo krojili tisti, ki bodo volili!

Predsednik SDS in premier Janez Janša in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob (Foto: STA/Twitter)

Objavljamo predzadnjo anketo Parsifala pred nedeljskimi volitvami, po kateri bi med opredeljenimi volivci stranka SDS Janeza Janše z 28,7 odstotka glasov premagala Gibanje Svoboda Roberta Goloba s 27,4 odstotka glasov. Ker je razlika med prvo- in drugouvrščeno majhna, je jasno, da bo udeležba na volitvah tista, ki bo odločilno vplivala na zmagovalca parlamentarnih volitev. Opozorimo naj namreč, da med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, za las vodi Gibanje Svoboda. Prav tako je v tej kategoriji več kot 20 odstotkov neodločenih, ki bodo lahko še dodobra premešali karte.

V javnomnenjski anketi, ki je bila izvedena od 19. do 21. aprila, je bilo anketiranim zastavljeno vprašanje: “Katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo?”. Največ, 19,4 odstotka vprašanih, bi svoj glas podelilo največji državnozborski in vladni stranki SDS. Sledilo bi Gibanje Svoboda Roberta Goloba z 18,5 odstotka glasov. Na tretjem mestu ni presenečenj, saj bi ga že tradicionalno zasedla stranka SD s 5,2 odstotka glasov. Na četrtem in petem mestu bi se zvrstili stranki NSi s 4,6 odstotka glasov in Levica s 4 odstotki glasov. Sledile bi stranke Povežimo Slovenijo, LMŠ, Resni.ca, SAB, Naša dežela, SNS in druge.

Vir: Parsifal

24,5 odstotka vprašanih še ni odločenih, komu bi namenili svoj glas. 4,1 odstotka vprašanih je povedalo, da ne bi sploh odšli na volitve. 1,9 odstotka ne bi volilo nobene stranke, 0,5 odstotka vprašanih pa bi volilo neko drugo stranko.

Opredeljeni volivci
Med opredeljenimi volivci bi stranka SDS dobila 28,7 odstotka glasov, drugouvrščeno Gibanje Svoboda pa 27,4 odstotka glasov. Stranka SD bi se znašla na tretjem mestu s 7,7 odstotka glasov, na četrtem mestu pa koalicijska stranka NSi s 6,7 odstotka glasov. Nad parlamentarni prag bi se uvrstili tudi stranki Levica s 6 odstotki glasov in gibanje Povežimo Slovenijo s 4,2 odstotka glasov. Stranka LMŠ bi se znašla tik pod parlamentarnim pragom s 3,9 odstotka glasov, sledile pa bi: Resni.ca, SAB, Naša dežela, SNS, Pirati, Vesna, DeSUS, skupna lista Naša prihodnost in Dobra država.

Vir: Parsifal

Prihajajočih parlamentarnih volitev se bo podatkih javnomnenjske ankete zagotovo udeležilo 72,6 odstotka  anketirancev, kar je za 20 odstotkov več kot na prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2018. Volitev se nikakor ne bo udeležilo 5,9 odstotka anketirancev. Iz priloženega grafa lahko vidimo, da se skozi čas povečuje število tistih, ki bodo odšli opraviti državljansko dolžnost.

Vir: Parsifal

Več kot 20 odstotkov je še neodločenih – ti lahko dodobra premešajo karte
Med tistimi, ki se bodo volitev zagotovo udeležili, bi jih največ (22,1 odstotka) podprlo Gibanje Svoboda, za petami pa bi ji sledila stranka SDS z 21,8 odstotka glasov. Nad parlamentarni prag se bi uvrstili še dve stranki: NSi s 5 odstotki glasov in SD s 4,8 odstotka glasov. Gibanje Povežimo Slovenijo bi se s tremi odstotki uvrstilo tik pod parlamentarni prag. Sledili bi stranki KUL-a, LMŠ z 2,7 odstotka glasov in SAB z 2,1 odstotka glasov. Po vrstnem redu bi se tako zvrstile stranke: Resni.ca, Naša dežela, SNS, Vesna, Pirati, DeSUS in skupna lista Naša prihodnost in Dobra država. Toda pozor, kar 23,7 odstotka vprašanih se bo udeležilo volitev, toda še ne vedo, komu bi zaupali svoj glas. Gre torej za veliko skupino ljudi, ki se bo odločila v zadnjem trenutku.

Vir: Parsifal

Tudi med tistimi, ki so opredeljeni in se bodo volitev zagotovo udeležili, bi zmagalo Golobovo gibanje z 29,7 odstotka glasov. Sledile bi stranka SDS z 29,2 odstotka glasov, NSi s 6,7 odstotka glasov, SD s 6,5 odstotka glasov, Levica s 6,4 odstotka glasov in gibanje Povežimo Slovenijo s 4,1 odstotka glasov. Stranka LMŠ bi se znašla tik pod parlamentarnim pragom s 3,6 odstotka glasov.

Vir: Parsifal

Demografski podatki ankete
V raziskavo je bilo zajetih 1030 anketirancev, stopnja odzivnosti telefonskega anketiranja je bila 15,03 odstotna. V anketiranje je bilo zajetih 49,6 % žensk. Povprečna starost znaša 54,1 let, standardni odklon je 17.1. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (47,4 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (33,3 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (19,4 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (33,7 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,6 %), 20,9 % anketirancev ima poklicno šolo in 17,8 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (55,2 %), sledi mesto (28,8 %) in manjši kraj (15,9 %). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (26,3 %), sledita Podravska (15,6 %) in Savinjska (12,1 %) regija.

Sara Kovač