Javnomnenjska raziskava: Ankete kažejo na zmago skupne liste SDS in SLS, a odločala bo udeležba!

Anketa agencije Parsifal kaže, da je velik odstotek volivcev še vedno neodločen, ali bi se sploh podal na volitve, največ ljudi pa je že uspela prepričati skupna lista SDS in SLS. Foto: Nova24TV.

Agencija Parsifal je v preteklem tednu za televizijo Nova24TV napravila telefonsko anketo pred evropskimi volitvami v Evropski parlament, ki bodo 26. maja, v kateri so anketirance spraševali, če se volitev nameravajo udeležiti, kako resni so pri svoji nameri, pa so ocenjevali na lestvici od 1 do 5. Rezultati so pokazali, da se bo evropskih volitev zagotovo udeležilo 44,3 odstotka anketirancev, medtem ko se jih nima nobenega namena udeležiti 19,9 odstotka, neodločenih pa je 1,1 odstotka vprašanih. Vendar pa je dejstvo, da se je pred vsakimi volitvami v anketah napovedovala višja udeležba, kot pa se je kasneje izkazalo. Samo za primerjavo: leta 2014 je bila na volitvah v Evropski parlament udeležba za celotno EU 42,61 odstotka, a v Sloveniji zgolj 24,55 odstotka, torej močno pod evropskim povprečjem, zato je za končni rezultat še toliko bolj pomembno, kdo bo šel volit. Sicer pa Parsifalova anketa dva tedna pred zgodovinskimi volitvami kaže na zmago skupne liste SDS in SLS, čeprav bi utegnili dogodki na južni meji v zadnjih dneh, ki še niso vplivali na rezultate te ankete, še spremeniti razmerja na vrhu.

Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je za Nova24TV naredila agencija Parsifal, postaja jasno, da se stranki SDS, ki se je v tokratno kampanjo podala skupaj z SLS, obeta še ena zmaga na volitvah. Zadnja raziskava namreč razkriva, da bi največ vprašanih, kar 16 odstotkov, na volitvah v Evropski parlament volilo skupno listo stranke SDS in SLS, sledita pa stranki LMŠ (12,2 odstotka) in SD (11 odstotkov). Delež neopredeljenih je 42,6 odstotka. Glede na to, da se napoveduje še nižja udeležba kot na zadnjih volitvah v Evropski parlament, je nadvse pomembno, kdo bo šel na volitve!

Vir: Agencija Parsifal

Dodajmo še to, da je udeležba na volitvah v Evropski parlament od leta 1979, ko je EU štela 9 članic, pa do leta 2014, ko je bilo v skupino EU vključenih 28 članic, vztrajno padala. Če je leta 1979 odšlo na volišča 61,99 odstotka vseh volilnih upravičencev, jih je leta 2014 oddalo svoj glas zgolj 42,61 odstotka (več statistike TUKAJ).

In Slovenija je močno tudi pod tem povprečjem, saj je pri nas na zadnjih volitvah v Evropski parlament svoj glas oddalo le 24,55 odstotka vseh volilnih upravičencev. Zato je čas, da popravimo svoje povprečje v Evropski uniji in si izvolimo predstavnike, ki nas bodo v EU zastopali, ne pa se še učili in nas sramotili …

Kot je razvidno iz Parsifalove javnomnenjske raziskave, je kar 44,3 odstotka vseh vprašanih odgovorilo, da se bo volitev v Evropski parlament zagotovo udeležilo. Čeprav so tudi ankete ob preteklih volitvah napovedovale višjo udeležbo, pa je bila ta nato občutno nižja. Če želite, da nas v Evropskem parlamentu zastopajo politični predstavniki z jasnimi stališči, znanjem in izkušnjami, je še toliko bolj pomembno, da se na volišča, ki bodo odprta 26. maja 2019, obvezno odpravite in oddate svoj glas.

Vir: agencija Parsifal

Zanimivo je tudi razmerje med parlamentarnimi strankami, ko upoštevamo zgolj vse opredeljene volivce. Med opredeljenimi ima skupna lista SDS in SLS na prvem mestu 27,9 odstotka, sledita LMŠ z 21,3 odstotka in SD z 19,3 odstotka glasov. Kot napovedujejo politični analitiki, bi lahko skupna lista Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke še pridobivala v zadnjih dveh tednih volilne kampanje, saj se incidenti na južni meji s Hrvaško kar vrstijo, vse opazneje pa šepa tudi vodilna kandidatka stranke LMŠ Irena Joveva, ki na soočenjih nastopa porazno in je tarča kritik zlasti na socialnih omrežjih.

Vir: agencija Parsifal

Agencija Parsifal je telefonsko raziskavo izvedla med 6. in 9. majem 2019, v svojo raziskavo pa je zajela 718 anketirancev, od tega 50,6 odstotka žensk. Povprečna starost anketiranih v tej raziskavi znaša 52,1 leta. Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,2 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (25,1 odstotka), 23,4 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 17,3 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno šolo ali nedokončano osnovno šolo. Večina anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (25,2 odstotka), sledita podravska (15,5 odstotka) in savinjska regija(12,7 odstotka). 

T. F.