fbpx

Javnomnenjska raziskava: Preberite razloge, zakaj bi morala Slovenija zavarovati meje svoje suverenosti

Foto: STA

Februarska raziskava javnega mnenja agencije Parsifal v Republiki Sloveniji je pokazala, da se bo na letošnje volitve v Evropski parlament zagotovo odpravilo samo dobrih 30 odstotkov vprašanih, kar zbuja skrb zaradi nezainteresiranosti Slovenk in Slovencev nad vključevanjem v odločanje v skupni evropski politiki. Največ, dobrih 18,2 odstotka anketirancev, ki bi se zagotovo udeležilo volitev, bi sicer volilo listo stranke SDS, ki je že zdaj s tremi evropski poslanci daleč najbolj zastopana slovenska parlamentarna stranka v Bruslju. Skoraj 41 odstotkov vprašanih pa meni, da bi morale države članice nazaj dobiti del pristojnosti, ki so jih že prenesle na institucije Evropske unije. Približno podoben odstotek vprašanih se strinja, da bi se morala Slovenija tesneje povezati z nemško-francoskim dvojcem.

V Parsifalovo raziskavo je bilo zajetih 712 anketirancev, od tega 49,3 odstotkov žensk. Povprečna starost anketirancev je sicer znašala 51,5 let, standardni odklon pa je bil 15,6 let. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (42,4 odstotkov), nekoliko slabše pa sta bili zastopani srednja starostna skupina (36,8 odstotkov) in najmlajša starostna skupina (20,8 odstotkov). Največ anketirancev je sodelovalo v Osrednjeslovenski regiji (26,0 odstotkov), sledili sta Podravska (14,2 odstotkov) in Savinjska (12,1 odstotkov) regija.

Ker se Evropska unija sooča z velikimi problemi, so anketirance spraševali, v katero smer bi se morala po njihovo EU razvijati v prihodnje, da bi obstala in napredovala. Največ (40,8 odstotkov) anketirancev meni, da bi države članice morale dobiti nazaj del pristojnosti, ki so jih že prenesle na institucije Evropske unije, sledi pa mnenje, da naj se Evropska unija obdrži in zavaruje sedanje razmerje (31,2 odstotka), medtem ko zgolj 13,9 odstotka vprašanih meni, da bi države članice morale več vpliva prepustiti institucijam Evropske unije.

Bruseljska birokracija kriva za vse večjo mero evroskepticizma?
Poznavalci ocenjujejo, da je takšna nenaklonjenost bruseljskim birokratom povezana s stanjem v Evropi, ki je negotovo vse od velikega migrantskega vala jeseni leta 2015. Migrantske kvote, ki jih EU vsiljuje svojim državam članicam, pritiski po sprejetju Marakeške deklaracije, čemur je Slovenija lani decembra podlegla, in neupravičene sankcije zoper držav, kot sta Poljska in Madžarska, s katerimi želi EU doseči, da bi bila tamkajšnja voditelja bolj poslušna in v skladu z liberalno agendo, so samo trije izpostavljeni razlogi, zakaj ljudje čutijo, da bi morala država zavarovati meje svoje suverenosti. Kot zanimivost naj izpostavimo, da si ponovne pridobitve dela pristojnosti, ki jih je država že prenesla na Evropsko unijo, želi 44 odstotkov žensk in “samo” 37 odstotkov moških.

Največ (41,2 odstotkov) anketirancev meni, da naj se Slovenija še tesneje poveže z nemško-francoskim dvojcem, kar kaže na to, da si Slovenke in Slovenci sprememb evropske politike ne želijo, sledi pa mnenje, da naj Slovenija podpira sedanjo ureditev, kot jo določa veljavna Lizbonska pogodba (31,0 odstotkov). Predlogu, da bi se Slovenija tesneje povezala z Višegrajsko skupino, ki jo sestavljajo Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška, pa je trenutno naklonjenih samo 15 odstotkov vprašanih, kar pomeni, da se izjemno kritična podoba držav članic Višegrajske skupine v velikih slovenskih medijih odraža tudi na negotovosti Slovenk in Slovencev, ali je že čas, da država ubere pot hitro razvijajočih se držav prej omenjene skupine.

L. S.