Nika Kovač je v zapisu za openDemocracy priznala financiranje iz tujine. (Foto: STA)
Da je tako imenovani “raziskovalni inštitut” 8. marec financiran iz tujine, se je šušljalo že dolgo. Večinski mediji so jim bili tako rekoč na poziv, le po Facebooku je bilo treba napovedati, pa so že bili pred DZ vsi od POP TV, RTV do Odlazkove hobotnice z mikrofoni pred retorično izredno skromnimi dekleti, ki so “fajtala” proti desni vladi, kapitalizmu, Natu in drugim zlom tega sveta. Zdaj se jim je zareklo – na strani zloglasnega gibanja openDemocracy je Nika povedala svojo zgodbo (sicer polno laži), kako je pomagala premagati desnega slovenskega predsednika vlade. In pri tem nehote razkrila, da so njene kampanje financirali iz tujine.
Nika Kovač je lani na strani openDemocracy povedala zgodbo, kako je njen “inštitut” prejel denar iz tujine za kampanjo proti stranki SDS. Zakon je jasen: “Prepovedano je financiranje volilne kampanje iz tujine,” je opozoril podpredsednik SDM Nejc Bence. “Samoovadbe z leve prihajajo vsak dan, na policiji pa se ukvarjajo s čistkami in političnim kadrovanjem,” je dodal.
Preberite še: Inštitut 8. marec (in sopotniki) kot tipična GONGO organizacija
V članku se Kovačeva hvali, kako je Golob v prvem govoru po zmagi izpostavil, da je eden od razlogov za njegov uspeh aktivno delovanje civilne družbe (nevladnih organizacij in drugih skupin za pravice) v zadnjem letu: “civilna družba v Sloveniji se je prebudila, šla na ulice, zahtevala družbene spremembe in obravnavala vprašanja neenakosti,” zapiše.
Nika Kovač priznava, da je @8Marec prejel denar iz tujine za kampanjo proti @strankaSDS.
Zakon je jasen: »Prepovedano je financiranje volilne kampanje iz tujine …«
Samoovadbe z leve prihajajo vsak dan, na @policija_si pa se ukvarjajo s čistkami in političnim kadrovanjem. pic.twitter.com/o57MIpd6aJ
— Nejc Brence (@BrenceNejc) March 6, 2023
Organizacija, ki je prepletena z levo politiko
“Gre za civilno družbo, ki ni strankarska, a se zaveda, da se je treba boriti za skupne vrednote, biti glas marginaliziranih skupnosti in zahtevati spremembe,” trdi Kovačeva in zamolči, da je “njen” inštitut ustanovil aktivni politik Levice (in zdajšnji minister Simon Maljavac). “Ta civilna družba je neposredno vključena v spreminjanje zakonodaje. Vodi kampanje in je ogledalo moči. In ta civilna družba je pred volitvami v Sloveniji začela z gibanjem Pojdi ven in voli, in ji je tako uspelo dvigniti udeležbo za 20 %.” Zopet zamolči, da je bila skupina povezana s skrajnim levičarjem in sindikalistom Dejanom Jefimom, ki je skupaj z ljubljanskimi taksisti organiziral brezplačne prevoze na volišča. Ta je imel seveda svoje motive za tako akcijo, saj je sam direktor monopolne storitve, ki bi ga ogrozil Uber, ki mu je bilo v Janševi vladi končno dovoljeno vstopiti na slovenski trg.
Se je pa @8Marec financiral iz Guerilla Foundation, nemške fundacije, ki financira radikalne levičarje. Očitno so se pod tem opisom prepoznali in prijavili svoj program … #FarLeft
V poročilu so navedli tudi kampanjo proti Zakonu o vodah. Torej še eno kršenje zakona o kampanji. pic.twitter.com/hSlYQyD1YY
— Nejc Brence (@BrenceNejc) March 6, 2023
Bodo slovenske institucije ukrepale?
Nika je openDemocracy napletla cel kup neresnic, od tega, da so pomagali sprejeti zakon “proti posilstvu” in da so zaradi njih opozicijske stranke dobile referendum o pitni(!) vodi. Seveda se skrajno leva organizacija ne bo vprašala, ali jih mlada aktivistka vleče za nos. Je pa zelo očitno, da se s svojim prostim spisom želi dobrikati tujim financerjem, ki portal openDemocracy uporabljajo kot nekakšen “nabor” za rekrutiranje novih skrajno levih aktivistov po zahodnih državah.
Vprašanja smo pristojnim poslali iz uredništva Nova24TV.
Kdo so OpenDemocracy?
OpenDemocracy je leta 2000 ustanovil levičarski aktivist Anthony Barnett, nekdanji urednik skrajno levega think tanka New Left Review, znanega po svojih protizahodnih, antikapitalističnih stališčih. Prva objava se je začela maja 2001, od takrat pa objavljajo tekste, ki so bili včasih skladni s pogledi in ideologijo socialne demokracije, kasneje pa so se vedno bolj približevali radikalnejšim pogledom skrajne zahodne levice tipa die Linke, Podemos, Siriza in slovenska Levica.
Andrej Žitnik
