fbpx

Je odstop Kosove začetek konca Gibanja Svoboda?

Marta Kos in Robert Golob (Foto: STA)

Ko je Marta Kos odstopila kot veleposlanica v Švici, se je začelo šušljati, da je prav ona naslednji novi obraz slovenske tranzicijske levice. Takrat so se začele izvajati tudi skrite ankete, njeni rezultati o tem, katera ženska bi bila primerna za naslednjo premierko države, nikoli niso prišli v javnost. Kosova se je takrat odrezala katastrofalno in strici so vedeli, da nima karizme, s katero bi sama s svojo persono vlekla barko antijanšizma. Nato je postala eden osrednjih obrazov Golobovih preverjenih “svobodnih” kadrov. A zdaj se tudi od te vloge poslavlja – kot tudi iz slovenske politike. Vprašanje pa je, a to pomeni začetek usipa pomembnežev iz Gibanja Svoboda nazaj na prosti trg levega volilnega bazena.

Kot je Kosova zapisala v sporočilu za javnost, izstopa iz stranke Gibanje Svoboda, saj  “to ni več njena stranka”. Dodala je,  da o tem koraku razmišljala že nekaj časa. Okoliščine, zaradi katerih je predhodno odstopila od predsedniške kandidature, pozneje pa še z mesta podpredsednice stranke, se niso spremenile, ostajajo enake in se zaostrujejo, je še dodala.

Kot je opozoril profesor Miro Haček, je Kosova v zelo kratkem času prehodila pot od podpredsednice stranke, ministrice za zunanje zadeve, do kandidatke za predsednico in povsem običajne članice stranke ter do izstopa.

Seveda je del “okoliščin, ki se niso spremenile” tudi ta, da Kosova sama po sebi ni zelo priljubljena niti dovolj karizmatična, da bi naredila razliko na volitvah, kar so zelo jasno pokazale tudi predsedniške volitve. Njen maksimum – z mogočno podporo večinskih medijev in največje stranke v parlamentu – je enak kot maksimum Milana Brgleza. Približno pri 15-odstotkih prepričanih.

Hkrati pa je zanimivo slediti dinamiki dogajanja znotraj stranke Gibanja Svoboda, ki je še konec prejšnjega meseca slavila premočno zmago na referendumskih volitvah, zdaj pa prva vidna članica iz stranke izstopa, rekoč, “da to ni njena stranka”. Je to prva znanilka prestopov iz stranke, potem ko je po pomoti zaradi neposlušnosti ministrice Tatjane Bobnarjeve in v. d. direktorja policije Boštjana Lindava prišlo v javnost, kako brutalno je predsednik vlade Golob želel vplivati na povsem strokovne kadre znotraj policije – tudi takšne, ki niso imeli nobene zveze s prejšnjo vlado? Pri tem je še posebej pomenljiv odziv predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, da Kosova izstopa iz osebnih razlogov, čeprav je iz sporočila za javnost jasno vidno, da ni tako.

Videti je, kot da je stranka na izjavo bila povsem nepripravljena in se zdaj izvaja nujno gašenje požarov, ki ga pri Gibanju Svoboda skoraj vedno opravljata Klakočar Zupančičeva in Dominika Švarc Pipan (SD). Zakaj so pri tem ubrali taktiko “osebnih razlogov”, ni jasno, kaže pa, da znotraj stranke še ni prišlo do informacijske konsolidacije glede tega, kako se bodo na “krizo” odzvali.

Ali je odstop posledica razkritja poskusa vpliva na policijsko kadrovanje ali izjave ministra za zdravje, da mu je predsednik vlade Robert Golob naročil, da je treba brutalno obračunati s FIDES-om, ne bomo izvedeli nikoli. Je pa dejstvo, da v Sloveniji ni naključij. Golob se že kar nekaj časa – skupaj s svojimi poslanci – obnaša, kot da je pijan od zmage in ga “stari dogovori” več ne zanimajo.

Zato je večkrat tudi Milanu Kučanu, ki ga je posredno ustvaril, med vrsticami povedal, da je njegovega časa konec. Da je kar naenkrat začela odtekati korespondenca iz zaupnih pogovorov med vladnimi predstavniki in družbenimi deležniki in poročila s sestankov, kjer se je govorilo o kadrovskih vprašanjih, morda ni nobeno naključje. V tem primeru smo Slovenci le gledalci, ki gledamo spopad starih in novih sil leve kontinuitete. Pomenljivo je predvsem, da se je ravno danes v svojem političnem biltenu oglasil prav Kučan in zbodel Goloba.

Ali  gre za začetek konca Gibanja Svoboda, ki je kot nekakšen divji sin na krilih zgodovinsko neprimerljive medijske propagande preraslo svojega očeta in ga želi zdaj nadomestiti, starejša generacija pa ga pošilja nazaj v šolo? Vsekakor bo leto 2023, ko se bo začela globalna kriza in se bo poznala tudi v žepih povprečnih Slovencev, več kot zanimivo.

Stranka je doslej uspela obdržati skoraj vso podporo iz aprilskih volitev, čeprav je napovedala višanje davkov, nižanje plač in to kljub temu, da smo tik pred kolapsom zdravstvenega sistema ter da smo skoraj svetovni rekorderji po primerih koronavirusnih bolnikov. Velik del podpore se da razložiti z neomajno podporo medijev, ki so okrog Goloba strnili vrste na podoben način kot so v devetdesetih okoli Janeza Drnovška. Veliko težje pa bo, če bodo mediji prisiljeni začeti govoriti o ekonomskih resničnostih in če se bodo proti stranki obrnili tudi stari strici iz ozadja, kar se morda ravnokar dogaja.

Andrej Žitnik