fbpx

Jurišniki iz ekstremnih levičarskih vrst načrtujejo novo komunistično revolucijo

Foto: STA

V zadnjem času nam želijo spet na vse mogoče načine predstaviti nekdanjo skupno državo kot pravljično, socializem pa kot nekaj, po čemer naj bi hrepeneli. In to kljub temu, da so bile v času te opevane “in edino zveličavne lepote” značilne dolge vrste že za osnovna živila, za kruh, kaj šele za kaj drugega. V Sloveniji pa se tranzicijski levici in globoki državi naklonjeni mediji spet gredo jogurtno revolucijo.

Spomnimo tudi na manj znano dejstvo, da je Jugoslavija v začetku devetdesetih let bankrotirala in nehala plačevati vse svoje obveznosti. Edini vir deviz za nakup naftnih derivatov in drugih surovin je bila Slovenija, in to njeni državljani, ki so živeli v tujini, na Zahodu, in carine. Tudi zato se Sloveniji niso pustili odcepiti in so poslali jugoslovansko vojsko na slovenske meje, da bi nas pokorila. Zdaj pa nekateri spet sanjajo o teh zloveščih in za mnoge pogubnih časih!

Jurišniki, ki odkrito rušijo ustavni red
Med jurišniki, ki prednjačijo v želji po uvedbi socializma, zdaj ga imenujejo ekosocializem, karkoli že naj bi ta izraz pomenil, je stranka Levica. Njo so strici iz ozadja, globoke države, poslali v prve bojne vrste. Pri tem se nihče ne slepi, da za njimi ne stojijo tudi pravoverni člani Socialnih demokratov (SD), naslednice komunistov in komunistične partije. V programu Levice gre za odkrito rušenje ustavnega reda naše države, na kar je na družbenih omrežjih opozoril Janez Janša, predsednik vlade in predsednik največje politične stranke, Slovenske demokratske stranke (SDS). Zapisal je, da je “del programa Levice v popolnem nasprotju s slovensko ustavo. Organizacij, ki se odkrito zavzemajo za rušenje samih temeljev ustavne ureditve, v Sloveniji (in v večini drugih držav parlamentarne in ustavne demokracije) formalno ni dovoljeno registrirati,” je dodal. Tako je premier komentiral zapis v programu Levice, ki se nanaša na družbeno in skupnostno lastnino.

Socializem, komunizem v preoblečeni podobi
V programu Levice je zapisano, da se ne slepijo, da bi se ekosocializem lahko organsko razvil iz kapitalizma. Za postavitev stebrov ekosocialističnega gospodarstva bo treba po njihovem odpraviti pogoje kapitalističnega izkoriščanja. Omenjajo tudi delavsko upravljanje. Zanimivo pa je, da ne zapišejo “delavsko samoupravljanje”, kakršnega so komunisti propagirali v socializmu. Vsebina Levice v nadaljevanju je enaka socializmu, zato predvidevamo, da so uporabili samo druge izraze (ekosocializem in delavsko upravljanje), da bi bili videti “drugačni” od nekdanjih komunistov.

Načrtujejo denacionalizacijo, razlastitve
Zanimiv je še naslednji zapis: “Lastništvo podjetij bomo prenesli v  roke države in lokalnih skupnosti ter ustanovili delavske, kmečke in potrošniške zadruge. Zato bomo spremenili nosilce kapitala in socializirali dobičke. Z demokratičnim planiranjem želimo regulirati tržne procese in jih postopno nadomeščati z organiziranimi procesi.” V nadaljevanju pa so kar sami priznali ovire pri tem in zapisali: “Prepreko v tem smislu predstavlja vrsta obstoječih mednarodnih, evropskih in domačih pravil in institucij.” Ker se teh ovir zavedajo, je očitno, da si v nadaljevanju želijo, da bi Slovenija postala osamljen otoček sredi Evrope in sveta, iztrgana iz vseh mednarodnih povezav. Slabše kot Severna Koreja, Kuba ali Venezuela. V Levici tako zagovarjajo sistem, ki zgodovinsko dokazano ni deloval in tudi ne deluje. Povzroča pa bistveno več nepravičnosti in krivic kot kapitalizem.

Program trde partijske roke po letu 1945
Odzivi na ta del programa so bili burni v smislu, “kot bi brali program komunistične partije s konca štiridesetih let prejšnjega stoletja.” Zaradi ogrožanja ustavne ureditve Republike Slovenije so številni prepričani, da bi ustvarjalce takšnega programa morali procesirati po uradni dolžnosti, ukrepati bi moralo torej generalno državno tožilstvo. To pa še ni vse.

Dokončanje NOB in povojnih pobojev
Levica ima v programu še veliko drugih cvetk, med drugim “dokončanje narodnoosvobodilnega boja (NOB)“, kar pomeni odkrit poziv k novim množičnim pobojem t. i. kolaborantov oziroma tistih, ki bi po njihovem mnenju to lahko šele “postali”. Poboji na zalogo torej. Levičarji si torej želijo vnovičnega  etničnega čiščenja Slovencev. V njihovem programu so zapisane še druge stvari. Pojem zasebno (lastnina in podobno) mora postati “sinonim za sebično”, pojem javno pa “sinonim za dobro”. Medijem, še posebej nacionalni RTV, radiu in Slovenski tiskovni agenciji (STA), bi dali nadnaravno verodostojnost. Vse, kar bi ti poročali ali zapisali, bi bilo “sveto”, “nad besedo posameznika”. V primeru, ko bi “posameznik nastopil proti mediju, ga takoj obtožimo napada na medij, ki že pojmovno predstavlja višjo vrednoto“. Posameznika, ki bi podvomil o resničnosti poročanja navedenih medijev, pa bi “lahko obtožili, da uporablja sovražni govor in za ogrožanje demokracije“. Katere demokracije in po čigavi meri, levičarji ne pojasnijo.

V nadaljevanju tako uporabljajo besedo socializem, demokracija in socializem pa sta dva nasprotujoča si pojma. “Vse zagovornike zasebne pobude in nasprotnike socializma oziroma javnega takoj označiti s pojmi, ki so splošno sprejeti kot nesprejemljivi: beli rasisti, fašisti, antisemiti, nacisti ipd. Kajti slej ko prej se takšni posamezniki in skupine v resnici pojavijo na fašistični strani zgodovine. S pravočasnim poimenovanjem samo osvetlimo pot, po kateri objektivno stopajo,” so zapisali edino zveličavni »pravičniki« oziroma levičarji v svojem programu.

Inteligenco pospraviti, pobiti
V programu ekstremnih levičarjev beremo še: “Največji nasprotniki v družbi so v vrstah RKC (Rimskokatoliške cerkve – op. av.), pa tudi posamezniki iz vrhov drugih religij, profesorji zasebnih šol in fakultet, lastniki podjetij in obrtniki, razne gospodarske in podjetniške zbornice, veliki kmetje, lastniki, uredniki in novinarji desničarskih medijev, župani podeželskih občin, ruralno prebivalstvo, ostanki meščanstva v urbanih središčih, falsifikatorji zgodovine NOB, asociacije raznih nacionalističnih in folklornih subkultur ter potomci klerofašistične sodrge.”

Posebno pozornost in pomoč ter prednostno aktivistično skrb pa bodo med drugim poleg pravovernim levičarjem na njihovi strani namenili posebej LGBT (istospolno usmerjenim), migrantom in beguncem, članom zveze in organizacij za vrednote NOB ter članom nevladnih organizacij.

Navodilo: Do volitev zvito, nato udariti
Človek ne bi verjel, če ne bi bral. Na to, da levičarji sodelujejo, v programu odkrito priznavajo. Zapisali so: “Naši sopotniki na levici v veliki meri sledijo našim ciljem iz prepričanja.” Hkrati so dodali: “V nekaterih levih strankah pa so tudi zelo bogati posamezniki, lastniki podjetij in številnih nepremičnin, ki zavračajo socialne spremembe, še posebej nacionalizacijo. Zato moramo biti pri doseganju tega cilja zaenkrat še posebej previdni. Finančna in mnenjska podpora teh posameznikov nam je na tej stopnji še posebno pomembna. Do volitev. Potem lahko nastopimo z odprtimi kartami.”

Levica je tako v svoj program zapisala točno to, kar zdaj počenjajo s svojim programom, delovanjem in pojavnostjo v državnem zboru. Vsekakor pa drži, da njihovo početje ni v skladu s slovensko zakonodajo in vladavino prava Evropske unije. Vse pa je v skladu z idejami poslanca Levice Mihe Kordiša, ki pravi, da je treba zasebna podjetja nacionalizirati. Zdaj so v svoj program vse te nore ideje tudi zapisali.

Del programa Levice je v popolnem nasprotju s slovensko ustavo
Janez Janša, predsednik Vlade RS: “Ta del programa stranke Levica je v popolnem nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Organizacij, ki se odkrito zavzemajo za rušenje samih temeljev ustavne ureditve, v Sloveniji (in v večini drugih držav parlamentarne in ustavne demokracije) formalno ni dovoljeno registrirati.

Foto: Vlada RS

Nore ideje, družina jim ne pomeni nič!
Ekstremna levica poleg čistke in nacionalizacije premoženja navaja še uvedbo temeljnega univerzalnega dohodka in hkratno ukinitev pokojninske blagajne, ukinitev zasebnih šol in vrtcev, ukinitev koncesij v zdravstvu, ukinitev Slovenske vojske in izločitev družine iz sfere javnega in državnega. S slednjim dokazujejo, da levičarjem družina ne pomeni nič.

Foto: STA

Blodnje Mihe Kordiša, tipičnega predstavnika ekstremnih levičarjev in poslanca Levice:

– “Kdor ima stanovanje tako veliko, da ga ne more posesati v 15 minutah, mu ga je treba nacionalizirati.”

– “Venezuelska kriza je kriza kapitalizma: 3/4 predkriznega BDP je prišlo iz zasebnega sektorja.”

– “Navsezadnje so bili socialisti tisti, ki so (…) popeljali slovenski narod skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi v svetlo bodočnost, v kateri smo dobili industrijsko bazo, ki je poprej ni bilo.”

Miha Kordiš (Foto: Zajem zaslona)

Evropska judovska zveza zahteva od SD vrnitev Moskovičeve vile
Evropska judovska zveza je v pismu predsednici SD Tanji Fajon napisala, da bi bilo primerno vilo judovskega trgovca Felixa Moskoviča, v kateri je sedež stranke SD, vrniti Slovenski judovski skupnosti. Vila na Levstikovi 15 je bila prodana pod vprašljivimi pogoji in zatem nacionalizirana, uporabljali pa so jo pomembnejši člani Komunistične partije Jugoslavije, piše v pismu. “Izvedeli smo, da je že v preteklosti potekala razprava o predaji lastnine Moskoviča na Levstikovi 15 Slovenski judovski skupnosti, kar bi bil del poravnave za slovenske Jude, ki so bili pobiti v holokavstu,” so zapisali v pismu Tanji Fajon. Ob tem menijo, da bi bilo to “primerno, pravično in moralno”. Stranko SD in Fajonovo pozivajo, da s tem pomagata popraviti “zgodovinske krivice”. Glede na to, da se ravno levičarske stranke, vključujoč SD, vedno predstavljajo kot pravičniške in opozarjajo na pretekle “krivice do manjšin”, ki bi jih bilo treba popraviti, bi bili Tanja Fajon in njeni strankarski kolegi lahko veseli, da imajo sedaj sami priložnost popraviti eno od “zgodovinskih krivic” kot posledice “rasizma in zatiranja”, proti katerima naj bi se levičarji tako vztrajno borili. Dodajmo, da je Fajonova vračilo nezakonito pridobljene vile na Levstikovi 15 v Ljubljani že zavrnila.

Stranka SD domuje v vili nekdanjega judovskega trgovca Felixa Moskoviča, ki je umrl v nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz. (Foto: Demokracija)

Vida Kocjan