fbpx

Jutri v Glasgowu začetek podnebne konference desetletja, Slovenija bo zastopala EU: Klimatske spremembe grožnja za človeštvo, čakajo nas selitve narodov in vojne za vodo

Foto: epa

V naslednjih dveh tednih se bo v Glasgowu po mnenju OZN odvijal dogodek desetletja, ki se ga bodo udeležili svetovni voditelji. Na njem se bodo kresala njihova stališča do podnebnih sprememb. V ospredje bodo prišla predvsem vprašanja o tem, kako rešiti največjo zdravstveno krizo. Po mnenju nekdanjega veleposlanika v ZDA Boža Cerarja bodo odločitve srečanja ali njihova odsotnost krepko zaznamovale naša življenja. “Na COP se oceni napredek in sprejmejo odločitve za naprej,” pojasnjuje Cerar. Slovenija bo na dogodku kot predsedujoča Evropski uniji skupaj z Evropsko komisijo zastopala in predstavljala EU, vodila pogajanja s tretjimi državami ter usklajevala države članice. Po dveh dneh sestankovanja v Rimu naj bi voditelji najmočnejših držav na svetu G20 sicer že potrdili cilje o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo.

Jutri se bo uradno začela konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah v Glasgowu, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh tednih, kolikor bo trajal, poskusili zbližati stališča in doseči soglasje okoli ključnih vprašanj, povezanih s podnebnimi spremembami. Slovenija kot predsedujoča Evropski uniji skupaj z Evropsko komisijo zastopa in predstavlja Evropsko unijo, vodi pogajanja s tretjimi državami ter usklajuje države članice.

Podnebne spremembe po njihovem mnenju predstavljajo največjo zdravstveno grožnjo za človeštvo, nekateri menijo, da smo že prepozni za reševanje situacije, drugi so prepričani, da imamo čas, da lahko rešimo “kolektivni samomor človeštva”. Po mnenju nekdanjega veleposlanika v ZDA Boža Cerarja bodo odločitve srečanja ali njihova odsotnost krepko zaznamovale naša življenja. “Na COP se oceni napredek in sprejmejo odločitve za naprej. Med dosedanjimi COP je potrebno omeniti COP21 leta 2015 v Parizu oziroma Pariški podnebni sporazum,” pojasnjuje Cerar.

Slovenija bo kot predsedujoča EU na konferenci vodila pogajanja s tretjimi državami ter usklajevala države članice. (Foto: epa)

Sporazum je podpisalo 174 držav in EU. Z njim so si države zadale konkretni cilj, da se povečanje povprečne svetovne temperature ohrani pod dvema stopinjama Celzija oziroma blizu 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Planet bi se tako obvarovalo pred grozečo katastrofo. Pri tem se naj bi uveljavilo načelo skupne, vendar različne odgovornosti. “Razvitejše države in večji onesnaževalci naj bi prevzeli večjo. Velja dodati, da so največji onesnaževalci ozračja Kitajska, ZDA, Indija, Rusija in Japonska,” še pojasnjuje Cerar.

Človek z govedorejo največ prispeva k vse pogostejšim vremenskim katastrofam
Bolj kot ne postaja jasno, da je vzrok vse pogostejše vremenske katastrofe prav človek in govedoreja. Potrebno je takojšnje ukrepanje in ve se, kako. Po Cerarjevih Cerarja pa se močno zapleta pri višini in trdnosti prispevkov posameznih držav k doseganju omenjenega cilja. “Veliko jih pričakuje, da bodo smelejše poteze vlekle druge. Spet druge čakajo na tehnološke preboje,” pravi Cerar.

Slovenski diplomat Božo Cerar (Foto: STA)

Po besedah Antonia Guterresa, generalnega sekretarja OZN, gredo stvari trenutno bolj proti segrevanju za dodatnih več kot tri stopinje Celzija. Povprečna globalna temperatura tako narašča hitreje od pričakovanj. “Na to je v svojem zadnjem poročilu avgusta letos opozoril tudi Medvladni panel za podnebne spremembe. Kot medvladna organizacija je bil ustanovljen leta 1988 z namenom, da nepristransko oceni podnebne spremembe in predlaga znanstveno utemeljene rešitve.”

Generalni sekretar OZN Antonio Guterres (Foto: EPA)

Letošnja podnebna konferenca v Glasgowu bo prišla na dan z novimi, višjimi, hitrejšimi in predvsem trdnejšimi prispevki, ki so prostovoljni. Govora je predvsem o nadaljnjem omejevanju uporabe oziroma zgorevanja fosilnih goriv in prehodu na zeleno gospodarstvo. Kot je znano, zaradi povečanih emisij in koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv, prihaja do učinka tople grede in povišanja temperature ter s tem do škodljivih posledic.

Foto: iStock

Po mnenju nekdanjega veleposlanika je v ospredju tudi vprašanje migracij, ki so deloma posledice podnebnih sprememb. Migracije povzročajo nevarna družbena vrenja in politične napetosti tako znotraj držav kot med njimi. Milijoni ljudi naj bi v prihodnje zaradi podnebnih sprememb zapuščali predvsem podsaharsko Afriko, južno Azijo in Latinsko Ameriko. “Grozijo spopadi za vodo. Podnebne spremembe oziroma globalno segrevanje imajo torej tudi širše, geopolitične posledice,” še dodaja.

Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) podnebne spremembe predstavljajo tudi največjo zdravstveno grožnjo za človeštvo. To so potrdili tudi konkretni izsledki nedavne raziskave, ki jo je opravilo več kot sto priznanih zdravnikov in zdravstvenih strokovnjakov. Objavila jih je znana zdravniška reviji Lancet.

Podnebne spremembe vplivajo tudi na zdravje ljudi in širjenje bolezni
“Podnebne spremembe ne povzročajo le ekstremnih vremenskih pojavov, ki prinašajo razdejanje, ampak zaradi njih in njihovih posledic zbolevajo in umirajo tudi ljudje,” še poudarja, npr. zaradi ekstremne vročine. Vodijo tudi k pomanjkanju hrane in lakoti, npr. zaradi suše, pozebe ali toče, in tudi k izbruhom bolezni, v primerjavi s katerimi bi bil covid-19 malenkost. Znano je, da se insekti, ki širijo tropske bolezni zaradi povišane temperature selijo proti severu in jugu kot tudi v višje gorate predele. Ob topitvi permafrosta (trajno zmrznjena tla) v Sibiriji se v ozračje ne sprošča le metan, ampak prihajajo na plan tudi bakterije, odporne na antibiotike, in nepoznani virusi.

Cerar še meni, da je čas za omenjeno srečanje in njegov uspeh vse prej kot ugoden. Svet se še vedno bori s covidom-19 in njegovimi ekonomskimi posledicami. “Za nameček se sooča z energetsko krizo, pomanjkanjem in višjimi cenami energentov,” še opozarja. Članice G20 so v času od začetka pandemije veliko več investirale v fosilna goriva kot v čistejšo energijo.

Foto: iStock

Uspeh srečanje je precej odvisen od ravnanja Kitajske, ki sicer obljublja doseganje ničelnih emisij do leta 2060, vendar trenutno povečuje gradnjo električnih central na premog. “Odločnejše poteze pa je treba vleči že sedaj, ne pa jih odlagati nekam v prihodnost. Prihod kitajskega predsednika Xija v Glasgow je negotov. Slišati je celo, da naj bi bilo kitajsko sodelovanje glede podnebnih sprememb odvisno od stanja njenih odnosov z ZDA in Zahodom nasploh. Ti pa so trenutno vse prej kot dobri.”

Nova zaveza G20, neuradno sprejeta danes v Rimu, pa je v primerjavi s pariškim podnebnim sporazumom iz leta 2015 precej večja. Tedaj so se na podnebni konferenci dogovorili, da naj bi države globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje. Trenutno zastavljeni prostovoljni nacionalni cilji sicer vodijo proti 2,7 stopinje.

Celoten zapis si lahko preberete TUKAJ.

Sara Kovač