fbpx

[Video] Kadič o vladni kampanji proti sovražnemu govoru: Pot v pekel je pogosto tlakovana z dobrimi nameni

Strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič (Foto: Nova24TV)

Družbena omrežja so razburkali oglasi Služba vlade za digitalno preobrazbo, ki se stereotipno norčuje iz fantomskega rasizma in nestrpnosti do drugačnih nasploh, o katerem vsi govorijo, o tem pišejo pesmi in snemajo filme, a ga nikoli ne srečamo “v divjini” – se pravi na slovenskih ulicah. O učinkovitosti in namenih takšnih promocij smo povprašali strokovnjaka za komunikacijo Edvarda Kadiča.

Najprej se je treba vprašati, kaj ima opozarjanje proti izmišljenemu sovražnemu govoru (ki ga v resničnem življenju ne zaznamo) s službo vlade za digitalno preobrazbo. Ta naj bi se ukvarjala predvsem s tem, da državljanom zagotovi digitalno življenje na ravni estonskega – se pravi vse storitve javnega sektorja enostavno na voljo na enem serverju, s katerim se da upravljati prek uporabnikom prijaznega vmesnika.

A to je očitno prezahteven projekt za službo in trenutno ministrico brez listnice. Namesto tega služba vlade za digitalno preobrazbo počne to, kar je najenostavneje – preganja domnevni sovražni govor cis belih moških, ki se bojda kar kot tolpa jezikavih vulgarnežev spravlja na tujca Marcosa Tavaresa in paraolimpijko Tanjo Cerkvenik.

Dejstvo, da smo v Sloveniji, ki je socialno izredno čuteča država, izredno prijazni do invalidov in da je Tavares na Štajerskem že polbožanstvo. Nekateri uporabniki tviterja se sprašujejo, če morebiti služba vlade za digitalno preobrazbo s pomočjo oglasne akcije išče bližnjice, po katerih bi lahko postali glavni arbitri tega, kar je dovoljeno in kar prepovedano govoriti. Dejstvo je, da nihče ne govori tako kot vulgarnež na posnetku.

Gre za zbirko stereotipov o slovenskemu rasizmu in nestrpnosti do drugačnih, ki pa ga tisti, ki živimo v Sloveniji, ne prepoznavamo kot del slovenskega družbenega vsakdana. Kdaj ste nazadnje slišali koga, ki bi invalidu rekel: “Ti si kripl in misliš, da ti te stvari vse pripadajo.” Ali pa koga, ki bi nogometnemu božanstvu Marcosu Tavaresu rekel: “Glede na to, kak si kot opica brezglavo letal po igrišču, se vidi, da si iz džungle prišel.”

Bomo lahko bodoče še kritizirali izvršilno oblast?
So pa drugi, ki si dovolijo povedati kaj čez trenutnega premierja ali morda ekscentrično obnašanje predsednice državnega zbora. Bo takim dovoljeno tudi v prihodnje povedati, kar želijo, ali bodo morali “zavezati jezik”, ko gre za kritiko predstavnikov izvršilne veje oblasti? Glede na to, da je vsakršna kritika ekscentričnosti predsednice državnega zbora naletela na divje odzive z obtožbami šovinizma in misoginizma, je videti, kot da je namen oglasov bolj v slednjem.

Kadič: “Kampanja bi lahko bila bolj domišljena”
Za mnenje o tem, kaj je služba vlade želela z oglasi doseči, smo vprašali Edvarda Kadiča, strokovnjaka za komunikacijo in govorico telesa, ki je povedal naslednje: “Ob ogledu promocijskih videoposnetkov kampanje proti sovražnemu govoru imam občutek, da so se jo ustvarjalci kljub verjetno dobrim namenom lotili nekoliko preveč grobo. Brutalno neposredni nagovori v obliki dialogov s konkretnimi znanimi obrazi v slovenski družbi kot tarčami sovražnega govora, v nas sprožijo poplavo negativnih čustev. Žal bolj do ustvarjalcev in naročnikov kampanje, čeprav vemo, da gre za promocijski spot in nam je sporočilo jasno že veliko prej, preden se spot konča. Mislim, da bi kampanja lahko bila bolj domišljenja. Negativni nagovor čustev gledalcev je vedno delikatna tema in če kje, potem se prav v takšnih primerih zelo hitro izkaže za resničnega star pregovor, ki pravi, da je z dobrimi nameni pot pogosto tlakovana v pekel.”

Edvard Kadič (Foto: Polona Avanzo)

 

Beli “cis” moški s štajerskim naglasomTudi če verjamemo, da je kampanja bila začeta z dobrimi nameni in ne vsebuje zametkov vladnega pogroma nad svobodo izražanja z izgovorom boja proti sovražnemu govoru,  se vseeno lahko sprašujemo, kako je možno, da kreatorji niso opazili latentno-rasističnega, misandričnega podtona, s katerim sta oglasa prepojena. Zdi se, kot da oglasi namigujejo, da so beli, cis moški, (s štajerskim naglasom, seveda!) verbalni huligani, ki žalijo vse povprek, vključno z manjšinami in invalidi.

Sovražni govor res boli in povzroča stiske. A tak karikiran sovražni govor, ki ga predstavljata posnetka, je v Sloveniji izredno netipičen. Veljamo za državo, ki je tako prijazna do tujcev, da se celo mi asimiliramo v tujo kulturo, da se njim ne bi bilo treba. Obstaja pa kak drug sovražni govor, ki boli in povzroča stiske. Recimo, ko premier del Slovenije, ki ne voli zanj oz. njegove kandidate označi za “mračne sile”. Ko jih predstavniki nevladnih organizacij omaložujejo z zlom. To pa res boli in je neprijetno. Bo služba vlade za digitalno preobrazbo naredila kakšen posnetek tudi na to temo?

Andrej Žitnik