fbpx

Tlakujejo pot v revščino!

Foto: STA

Spremembe zakona o dohodnini, višje davke in nižje plače, nepremičnine je mogoče še bolj in več obdavčiti, samostojne podjetnike je treba priviti. To je tisto, kar smo si najbolj zapomnili iz predvolilnih obljub Roberta Goloba, predsednika stranke Gibanje Svoboda, ki je na teh volitvah dobil največ glasov.

Jaz ne potrebujem dodatnih tisoč evrov, zato je dohodninska reforma napačna. Obrniti jo moramo na glavo,” je na enem od soočenj izjavil Robert Golob. S tem je le potrdil tisto, čemur smo bili v zadnjih mesecih priča v državnem zboru, ko so poslanci iz koalicije KUL nasprotovali temu, da bi zaposleni prejemali višje neto plače. Spomnimo. Vlada je sprejela spremembe dohodninske zakonodaje, s katerimi je zvišala splošno olajšavo, s tem pa znižala dohodnino. Po tem zakonu bo vsak zaposleni prejel višjo neto plačo, postopno, do leta 2025, bi se dohodninski davek znižal tako, da bi vsak zaposleni na letni ravni prejel eno neto plačo več. Spremembe veljajo že za leto 2022, prvič je bila nižja dohodnina v veljavi pri marčevski plači, izplačani v aprilu. Ker zakon velja za celo leto, bodo davčni zavezanci preplačano dohodnino za prva dva meseca prejeli po prejemu informativnega izračuna dohodnine za leto 2022. Golob zdaj napoveduje, da bo to spremenil, “ker on pač ne potrebuje dodatnih tisoč evrov“.

Oglejte si še: Dežela neumnih in norih

Poenoten z Levico
Za Goloba velja, da je poenoten s stranko Levica, ki je spremembe zakona o dohodnini poskušala preprečiti z napovedjo referenduma, na katerem bi se ljudje odločali o tem, ali želijo višje plače ali ne. Ker so v Levici ugotovili, da bi to lahko vplivalo na volitve, so odstopili od napovedi posvetovalnega referenduma. Levico so v državnem zboru podpirale tudi druge stranke KUL (SD, LMŠ in SAB), že nekaj časa sta skladno s KUL glasovala tudi poslanca Janja Sluga in Jurij Lep, ki sta prestopila v Gibanje Svoboda. V tej stranki so tudi za časnik Finance dejali, da oba že glasujeta po njihovih navodilih. Mimogrede, oba sta bila izvoljena tudi v nov sklic parlamenta.

Gospodarstvo podprlo Janševo vlado
Gospodarstvo je z velikim odobravanjem pozdravilo novelo zakona o dohodnini, ki zaposlenim omogoča višje neto plače, saj smo v Sloveniji na področju dohodkov izjemno visoko obdavčeni, na kar opozarja tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Slovenski delavec v primerjavi s tistim v Avstriji pri enaki bruto plači dobi veliko nižjo neto plačo. Ekonomist Matej Lahovnik je ob tem dejal, da je zato “logično, da je vlada (pod Janševim vodstvom – op. av.) izvedla takšno dohodninsko ‘mini’ reformo, ker na ta način preprečuje odhod mladih strokovnjakov v tujino”. Spomnimo še, da je imela vlada v načrtu tudi uvedbo t. i. socialne kapice, ko bi nad nekim zneskom zaposleni plačevali nižjo dohodnino, njihova neto plača bi bila višja, kar bi mlade in izobražene motiviralo, da ne bi odhajali na delo v tujino.

Enakost vseh v revščini
Golob tudi temu nasprotuje, Lahovnik pa je to komentiral z besedami, da gre za “navaden populizem, ki je pot v enakost v revščini, ker se bodo preprosto najboljši kadri še vedno izseljevali iz Slovenije, saj nihče ne bo privolil v to, da mu država pobere več kot polovico njegove bruto plače”. Pri tem je spomnil, da je OECD zapisala kot napotek Sloveniji: “Če želimo ohraniti stalen ugodni gospodarski trend, moramo nadaljevati s strukturnimi reformami, na področju davkov pa je treba razbremeniti delo.” OECD še opozarja, da je treba razbremeniti plače in uvesti socialno kapico. Največji problem je torej visoka davčna obremenitev s prispevki višjih bruto plač, zato se mnogi inženirji in strokovnjaki izseljujejo iz Slovenije in odhajajo v tujino.

Profesor dr. Matej Lahovnik (Foto: Zajem zaslona)

Vse empirične analize kažejo, da je v Sloveniji zelo velik problem visoka progresivna obdavčitev dela, to pa pomeni, da se z naraščanjem bruto plače močno povečuje tudi povprečna in mejna povprečna davčna stopnja. Povedano drugače, če želi podjetnik denimo najeti razvojnega inženirja ali informatika na svetovnem trgu in mu dati pričakovani dohodek, ki ga on vedno pričakuje v neto znesku, ker ga zanima, kaj bo dobil na svoj račun, bo moralo podjetje v Sloveniji plačati bistveno višjo bruto bruto plačo kot podjetje v Avstriji. Spomnimo še, da tudi demografska gibanja kažejo, da se v našo državo priseljujejo ljudje z zelo nizko stopnjo izobrazbe ali celo brez nje, v tujino pa odhajajo najbolj izobraženi.

Delo je treba razbremeniti
Na to, da je delo v Sloveniji previsoko obdavčeno pri nadpovprečnih dohodkih, je opozoril tudi profesor Anže Burger. Dejal je,  da je dvig splošne olajšave, kar je uvedla Janševa vlada, sicer najdražja oblika davčne razbremenitve dohodkov, a je slednje v Sloveniji treba razbremeniti.

Obdavčitev nepremičnin
Dohodnina pa ni vse, za kar si v Levici prizadevajo, podpira pa jih tudi Golob. Gre tudi za obdavčitev nepremičnin. V Levici so tako že predlagali zakon o davku na prazne in velike nepremičnine, v katerem je meja za velikost nepremičnine, ki ne bi bila dodatno obdavčena, 160 kvadratnih metrov. Ekonomist Matej Lahovnik je predlog Levice komentiral z besedami, da je “vsebinsko zgrešen in nepravičen, saj se nepremičnine nikoli ne obdavčujejo po kvadratnih metrih, ampak po vrednosti“. Po tem predlogu bi bila na primer 180 kvadratnih metrov velika hiša v Halozah bolj obdavčena kot štirisobno stanovanje sredi Ljubljane, čeprav je vrednost takšnega stanovanja nekajkrat višja od hiše v Halozah. Vrednost in možnost oddajanja nepremičnin namreč določa predvsem lokacija. V Ljubljani so vrednosti nepremičnin rekordne in nekajkrat višje od uradno ocenjenih vrednosti Geodetske uprave RS (Gurs). Lahovnik je opozoril, da se tri- ali štirisobna prazna stanovanja v Ljubljani oddajajo tudi po 1000 evrov na mesec. V preostali Sloveniji, razen seveda na Obali, pa so razmere bistveno drugačne in je nepremičnino pogosto težko sploh oddati v najem. Zato bi bila obdavčitev po kvadraturi namesto po vrednosti zelo nepravična. Poleg tega so mnogi hiše in vikende gradili z lastnimi rokami in se pri tem marsičemu odpovedali. “Za graditev ali nakup nepremičnin so plačali vse zahtevane dajatve, vključno z različnimi prispevki za komunalne priključke in gradbena dovoljenja, zato se sprašujejo, čemu bi plačevali še dodatne dajatve,” je predlog Levice, ki je najverjetneje usklajen z Golobom, komentiral Lahovnik.

Koordinator Levice Luka Mesec (Foto: STA)

Dodal je, da veliko starejših ljudi živi v velikih hišah ali stanovanjih, ki jih že zdaj s pokojninami težko vzdržujejo, ob davčni osnovi, ki bi temeljila na obdavčitvi presežne kvadrature, pa bi bilo še teže. Preselitev v manjše nepremičnine na stara leta je v tujini pogosta, v Sloveniji pa zaradi navad večini težko predstavljiva. “Stanovanjska politika mora temeljiti na večji razpoložljivosti in dostopnosti gradbenik zemljišč in ne na dodatni obdavčitvi nepremičnin,” je dodal Lahovnik.

Davke je treba znižati
Matej Lahovnik je na naše vprašanje, kako komentira obljube in napovedi Roberta Goloba o višjih davkih, tudi višje obdavčitve samostojnih podjetnikov (normirancev) in davek na nepremičnine, odgovoril z besedami “ne komentiram”. V enem od komentarjev pa je zapisal, da bo morala nova vlada “nadaljevati spodbude za delo in poskrbeti, da se delo splača. Če ne bo še naprej zniževala davkov, ampak se bo odločila celo za uvajanje novih in dvig obstoječih, hkrati pa bo višala socialne pomoči, se lahko hitro znajdemo v velikih gospodarskih težavah. Največja nevarnost je, da bi hkrati prišlo do upada gospodarske aktivnosti in visoke rasti cen, čemur ekonomisti pravimo stagflacija. Inflacijski pritiski so vse večji, zato je eden večjih izzivov, kako obrzdati visoko inflacijo, ne da bi hkrati znižali gospodarsko rast“.

Gospodarskega programa nima
Golob navaja, da bo dodano vrednost v gospodarstvu podvojil. Vendar pa Aleš Cantarutti, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, poudarja: “Nujen je resen gospodarski program. Smo v situaciji, ko se bo odločalo, ali bo Slovenija še naprej zmanjševala zaostanek za najrazvitejšimi državami EU ali pa bomo pozitivni zagon izgubili in se bomo morali soočati z izzivi zagotavljanja fiskalne in socialne stabilnosti.” Robert Golob doslej ni pokazal še nobenega resnega gospodarskega programa.

Ekonomist Janez Šuštaršič: “Zdi se mi, da lahko najprej pričakujemo nekaj ukrepov na horuk”
Za mnenje o obljubah in napovedih Roberta Goloba na gospodarskem in davčnem področju smo prosili ekonomista dr. Janeza Šuštaršiča, nekdanjega finančnega ministra. “Na davčnem področju gospod Golob napoveduje takojšnjo ukinitev zadnjih sprememb zakona o dohodnini. To se mi ne zdi pametno, saj gospodarstvo in ljudje potrebujejo predvidljivost, ne pa da se davki spreminjajo samo zaradi volitev. Eno je nasprotovanje ukrepom vlade, ko si v opoziciji oziroma v volilni kampanji, ko prevzameš vlado, pa bi moralo biti sprejemanje ukrepov bolj premišljeno. Če želi davčni sistem spreminjati, naj najprej postavi finančnega ministra, opravi analizo učinkov zadnjih sprememb in šele potem pripravi premišljene sistemske spremembe, če tako želi. Na gospodarskem področju napoveduje predvsem višjo dodano vrednost in zeleni prehod. Pričakujemo lahko torej veliko spodbud in subvencij za vlaganja v vse, kar je zeleno, in to je lahko koristno. Glede poviševanja dodane vrednosti pa bo moral šele povedati, kakšne ukrepe si predstavlja. Vsekakor je povečevanje dodane vrednosti v realnem gospodarstvu nekaj drugega kot v podjetju s privilegiranim tržnim položajem v državni lasti, iz kakršnega prihaja. Ko poslušam, kaj govori, se mi zdi, da lahko najprej pričakujemo nekaj ukrepov na horuk – zamenjave vseh, ki jih je postavila prejšnja vlada, brez jasnega sistema in meril za imenovanje novih – ter nepremišljeno ukinjanje davčnih sprememb – in šele potem bolj premišljeno srednjeročno naravnano ukrepanje.”

Nekdanji finančni minister dr. Janez Šuštaršič (Foto: STA)

Vida Kocjan