fbpx

Kaj vse so si na POP TV izmislili, da bi očrnili poslanca Simonoviča

Fotografija je simbolična (Foto: Posnetek zaslona)

Na ministrstvu za okolje in prostor odločno zavračamo navedbe nekaterih medijev, predvsem POP TV v oddaji 24 ur 12. novembra in spletnega portala 24ur.com ter TV Slovenija, da naj bi se gradbeni zakon pisal zaradi poslanca. Demantiramo navedbo, da naj bi gradbeni zakon pisala odvetniška družba Neffat in zavračamo povezovanje reorganizacije ministrstva s pisanjem zakona,” so se na neobjektivno poročanje in napade na poslanca Branka Simonoviča odzvali na ministrstvu za okolje.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) odločno zanika, da bi gradbeni zakon bil pisan na kožo kateremu koli posamezniku. Da bi MOP pisal zakon v smeri legalizacije konkretnemu poslancu, demantira že sama vsebina obstoječega zakona v 117. členu, ki je že do danes dopuščal možnost legalizacije (117. člen obstoječega zakona: “Za objekt, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja pred 1. 1. 1998 in od tega datuma obstaja v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu in je, če gre za stavbo, evidentiran v katastru stavb, ali če gre za objekt gospodarske javne infrastrukture, v katastru gospodarske javne infrastrukture, se lahko na zahtevo investitorja, lastnika ali imetnika stavbne pravice izda dovoljenje za objekt daljšega obstoja.”).

Rešitve, zapisane v predlogu gradbenega zakona, ki je v obravnavi v državnem zboru, so nadgradnja sistema, ki velja že ob sprejetja gradbenega zakona iz leta 2018 in od njih bistveno ne odstopajo. V zakonu zapisane rešitve veljajo nediskriminatorno za vse lastnike nepremičnin v Republiki Sloveniji in niso pisane posamezniku “na roko”, kot to trdijo nekateri mediji.

Mejni datum je spremenjen na pobudo Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije
V prvem odstavku 147. člena predloga gradbenega zakona je po novem določeno: “Za objekt, del objekta, rekonstrukcijo objekta ali spremembo namembnosti objekta iz prvega odstavka 143. člena tega zakona, ki od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti, lahko investitor, lastnik ali imetnik stavbne pravice zahteva izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja.” Gre za vsebinsko enak zapis, ki je tudi v veljavnem zakonu, mejni datum pa se spreminja na podlagi pobude, ki smo jo v okviru javne razgrnitve prejeli od Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije.

Ministrstvo za okolje in prostor zavrača navedbe, da so spreminjali zakon v korist poslanca Branka Simonoviča. (Foto: STA)

Njihova pripomba, ki je bila upoštevana, se je glasila: “Občine predlagajo upoštevanje predloga ZAPS-a z dne 9. 5. 2020 oziroma menijo, da je tako imenovani prelomni datum smiseln 2005. V obdobju od 1995 in 2004 je bilo namreč stanje na prostorskih aktih občin najslabše in neurejeno in posledično je nastalo več nelegalnih gradenj. V tem obdobju so bile občine v razdruževanju, nastajanju … rok za pripravo aktov po stari še “neevropski” zakonodaji pa je bil julij 2004. Do takrat so občine večinoma uredile izhodiščno stanje na prostorskih aktih.” Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije sicer trdi, da takega predloga ni podala. S premikom mejnega datuma se ne strinjajo, ker stalni premiki tega datuma spodbujajo investitorje k črnograditeljstvu.

MOP tudi jasno zavrača, da bi odvetniška družba Neffat pisala zakon. Odvetniška družba Neffat ni pisala ne gradbeni zakon (GZ-1) ne Zakon o urejanju prostora (ZUREP-3). To dokazuje tudi s sklepom ministra ustanovljena delovna skupina za pripravo zakona.

Reorganizacija ministrstva za okolje oziroma pravna služba, kot je navedena v prispevku, ni bila ukinjena zaradi priprave prostorske zakonodaje, temveč je bila izvedena zaradi učinkovitejšega delovanja organa. Služba za sistem okolja in prostora namreč ni bila nikoli pravna služba ministrstva. Pravna služba ministrstva je ves čas od nastopa mandata ministra Andreja Vizjaka v različnih organizacijskih okvirih obstajala v okviru Sekretariata (prej kot oddelek v okviru Službe za pravne in upravne zadeve, zdaj kot Služba za pravne zadeve in javna naročila). Upoštevaje dejstvo, da so za posamezne zakonodajne predloge, razlago in v skladu z usmeritvami funkcionarja za izvajanje politike iz posameznega področja pristojni posamezni direktorati, je bilo ocenjeno, da bo delo potekalo učinkovitejše, če bodo javni uslužbenci Službe za sistem okolja in prostora neposredno vključeni v vse procese posameznega direktorata. Tudi javni uslužbenci te službe so imeli namreč razdeljena posamezna področja, vezana na posamezne direktorate. V posamezne direktorate so bile skupaj z javnimi uslužbenci Službe za sistem okolja in prostora prenesene tudi naloge, ki so jih opravljali v okviru Službe za sistem okolja in prostor.

Sara Kovač