Predsednica nadzornega sveta SDH Karmen Dietner (Foto: STA)
Vlada je nekaj dni nazaj državnemu zboru predlagala, da zaradi neizpolnjevanja pogojev za člana nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH) odpokliče mag. Boža Emeršiča in dr. Leona Cizlja, o čemer naj bi odločali že danes. O domnevnem kršenju zakonov Emeršiča, Cizlja in prejšnjega državnega zbora vlada in parlament odločata povsem politično – kar ni jasno zgolj iz tega, da Cizelj jasno izpolnjuje vse pogoje četrte alineje 39. člena Zakona o SDH, pač pa tudi iz dejstva, da vlade Roberta Goloba očitno prav nič ne moti, da mesto predsednice nadzornega sveta SDH zaseda Karmen Dietner, ki je med šesterico, za katero je KPK potrdila kršitev integritete.
Golobova vlada je v državni zbor poslala predlog za razrešitev dveh članov nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH). Po poročanju Demokracije predlagajo odpoklic dveh velikih strokovnjakov z mednarodnim ugledom: mag. Boža Emeršiča in dr. Leona Cizlja, saj naj bi ob pregledu ugotovili, da ne izpolnjujeta pogojev za nadzornike. Pri Emeršiču se sklicujejo na drugi odstavek 39. člena Zakona o SDH, pri Cizlju pa na četrto alinejo prvega odstavka 39. člena Zakona o SDH. Drugi odstavek namreč pravi, da “člani nadzornega sveta SDH ne smejo biti v poslovnem razmerju z gospodarsko družbo s kapitalsko naložbo države ali z njo povezano družbo. Za poslovno razmerje se šteje vsak pravni posel razen poslov, v katerih je član nadzornega sveta SDH odjemalec običajnih produktov in storitev družbe, v kateri SDH ima ali upravlja kapitalsko naložbo po splošnih pogojih, ki veljajo za druge subjekte na trgu.” Četrta alineja govori o tem, da mora član imeti najmanj deset let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja gospodarskih družb in dosega pri svojem delu dobre primerljive rezultate.
Vlada Roberta Goloba torej navaja, da je imel Emeršič ob imenovanju za člana nadzornega sveta SDH sicer vse predpisane pogoje, vendar pa so ga kasneje imenovali za direktorja družbe 2TDK. Za Cizlja pa v Golobovi vladi navajajo, da že v času imenovanja ni izpolnjeval pogoja iz četrte alineje prvega odstavka 39. člena Zakona o SDH – navedbe vlade o neizpolnjevanju pogojev sicer demantirajo podatki iz Cizljevega uradnega življenjepisa, ki so jih navedli tudi v Demokraciji. Tudi sam Cizelj pravi, da trditev, da nima najmanj 10 let izkušenj pri vodenju gospodarskih družb, seveda ne drži. “Od leta 2007 sem namreč direktor privatne gospodarske družbe ISTECH d.o.o. To je seveda povsem javna informacija, ki je vsakomur dostopna v sodnem registru, zato me čudi, da je pristojni na vladi in morda tudi na SDH niso uspeli najti in preveriti,” je zatrdil.
Dr. Leon Cizelj (Foto: STA)
KPK je v vseh primerih potrdila kršitve integritete, tudi pri Dietnerjevi – kar pa Golobove vlade očitno ne moti
Po drugi strani je zanimivo, da te iste vlade, ki predlaga razrešitev Emeršiča in Cizlja, ne moti, da je na mestu predsednice nadzornega sveta SDH Karmen Dietner, za katero je Komisija za preprečevanje korupcije v postopku preiskave ugotovila oziroma potrdila kršitev integritete. “Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) javnost obvešča, da je zaključila postopek suma kršitve integritete, ki ga je vodila zoper šest članov nadzornega sveta in uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki so te funkcije opravljali v letu 2019. V vseh primerih je potrdila kršitve integritete, ki pa še niso pravnomočne,” so zapisali na svoji strani. V okviru postopka, ki ga je Komisija uvedla leta 2019, je zaradi zaznanih sumov kaznivih dejanj zadevo odstopila v reševanje organom odkrivanja in pregona, ki so postopek že zaključili. Med samim postopkom je Komisija na nadzorni svet SDH in Vlado RS naslovila priporočila, da sprejmeta politiko prejemkov članov uprave SDH, na pristojni ministrstvi za gospodarski razvoj in tehnologijo ter finance pa je naslovila pobudo za ustrezno ureditev odpravnin v družbah s kapitalsko naložbo države.
KPK je postopek vodila zoper Karmen Dietner, Igorja Kržana, Duška Kosa in Janeza Vipotnika ter zoper Boštjana Kolerja in Andreja Božiča. (Foto: STA)
Pri političnem odstavljanju Cizelj ni imel nobenih možnosti obrambe
Da hitrih in obsežnih političnih čistk, kot jih po volitvah že izvaja in še namerava izvesti Golobova koalicija med zaposlenimi v državni upravi, policiji, medijih, na slovenskem državnem holdingu (SDH), slabi banki (DUTB), nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in v podjetjih, ki so v državni lasti, vladavina prava ne dopušča, izhaja tudi iz sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), poroča Siol. “Pri političnem odstavljanju, ki smo mu priča, Cizelj ni imel nobenih možnosti obrambe,” so zapisali na portalu ter dodali, da o domnevnem kršenju zakonov Emeršiča, Cizlja in prejšnjega državnega zbora vlada in parlament odločata povsem politično. Pojasnjujejo, da iz obširne in ustaljene prakse Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja, da imajo uradniki in funkcionarji pravico do sodnega varstva, kar je sodišče poudarilo v sodbah zoper Poljsko in Madžarsko. Na portalu Siol so o tem govorili z dr. Winfriedom Huckom, profesorjem na Fakulteti za evropsko pravo v Brunswicku v Nemčiji in na univerzi Tongji v Šanghaju ter dr. Marcom Antoniom Simonellijem z univerze v Barceloni. Pravico, da se ob predčasni odstavitvi obrnejo na sodišče in da mandat traja do pravnomočne odločitve sodišča, nimajo le zaposleni, ampak tudi nosilci drugih položajev. To velja za člane sodnega sveta, aktivne vojaške častnike, sodnike, uradnike in tajnice pri policiji, v parlamentu in na veleposlaništvih ter ostale, poudarja sodišče v Strasbourgu. ESČP je leta 2007 razvilo test, s katerim se ocenjuje, kdaj država lahko predčasno odstavi nosilca položaja ali prekine mandat. “Sodišče je odločilo, da so edini, ki ne uživajo pravic s sodbe Vilho Eskelinen, posebni javni uslužbenci, katerih naloge so značilne za posebne dejavnosti javne službe za zaščito splošnih interesov države,” je med drugim za Siol poudaril Huck, ki je tudi sodelavec Univerze Cambridge.
Sara Bertoncelj
