fbpx

Kako je Levica delavce prikrajšala za višje neto plače v naslednjem letu

Koordinator Levice Luka Mesec (Foto: STA)

Poteze radikalne Levice v Sloveniji nikakor niso smiselne, predvsem v kontekstu, da se običajno levica bori za delavce in male ljudi. Podobno bi pričakovali tudi od sindikatov, ki se naj bi v prvi vrsti borili za pravice delavcev. A v Sloveniji temu ni tako. Temu priča tudi zadnja ideja Luke Mesca in njegove poslanske skupine, ki so vložili zahtevo za posvetovalni referendum o predlogu novele zakona o dohodnini. S tem so preprečili, da bi lahko zakon začel že veljati z novim letom in delavcem onemogočili višje plače že naslednje leto. “Njihov namen ni referendum ampak zavleči postopek tako, da zakon v novem letu ne bi veljal,” je izpostavil ekonomist dr. Matej Lahovnik. 

Vlada je predlog novele zakona o dohodnini poslala v obravnavo v DZ v začetku maja in na oktobrski seji je ob obstrukciji večjega dela opozicije uspešno prestal prvo obravnavo. V torek je zakon uspešno prestal tudi drugo obravnavo, v sredo pa so odločali o sprejemu zakona.

Kljub drugačnim pričakovanjem poslanci včeraj niso odločili o spremembah zakona o dohodnini, ki bi prinesel višje neto plače, manj davka na kapitalske dobičke in večino najemnin, pa tudi manj obdavčene nagrade za delo. Tik pred glasovanjem je prestavitev odločanja na eno od prihodnjih sej predlagal poslanec SDS Danijel Krivec in večina navzočih je s tem soglašala.

Foto: STA

Vlada je začetek uporabe predlaganih sprememb predvidela s 1. januarjem 2022. Glasovanja pa letos ne more več biti, saj je poslanska skupina Levice v sredo zvečer vložila zahtevo za posvetovalni referendum, ki je že sprejeta v proceduro. “Njihov namen ni referendum ampak zavleči postopek tako, da zakon v novem letu ne bi veljal,” je izpostavil ekonomist dr. Matej Lahovnik.

Finance poudarjajo, če zakon o dohodnini, kot rečeno, ne začne veljati 1. januarja, za prihodnje leto sploh ne more veljati, saj so v njem določene dohodninske spremembe, ki veljajo na letni ravni. Na letni ravni se namreč izračunava tudi dohodnina. To pomeni, da ne morejo veljati drugačna dohodninska lestvica in olajšave za prve tri mesece leta in drugačna za preostalih devet.

Foto: Demokracija

Če bi zakon bil včeraj sprejet, bi delavci ob dvigu splošne olajšave lahko že naslednje leto uživali višje neto plače. Tisti s povprečno plačo imeli v naslednjem letu imeli v žepu 260 evrov več, v letu 2023 520 evrov več, v letu 2024 780 evrov več, v letu 2025 pa tisoč evrov več. Kot kaže pa bodo morali na račun Levice na olajšavo počakati še dodatno leto, obeta pa se tudi plačilo referenduma, če bo res izveden.

Denar za referendume bi raje namenili delavcem
Levica je s tem delavce prikrajšala, da bi lahko že takoj z naslednjim letom lahko uživali višje neto plače. Denar, ki bi že lahko bil namenjen za delavce pa bi raje zapravljali za referendume, kjer je že sedaj jasno, da bi delavci glasovali za višje plače, saj uživa visoko podporo javnosti.

Državna volilna komisija (DVK) je pojasnila, koliko državo oziroma državljane stanejo vsake volitve ali referendum. Referendum o drugem tiru je denimo državo stal tri milijone in 352 tisoč evrov, volitve za predsednika republike, na katerih je drugi mandat dobil Borut Pahor, pa so stale pet milijonov in 230 tisočakov.

Sara Rančigaj