Kako je minister za zdravje Aleš Šabeder v enem dnevu klonil pod pritiskom znanega vplivneža, ne da bi preveril, čemu so njegovi svetniki na Onkološkem inštitutu prišli na sled!

Foto: STA

Primer Onkološkega inštituta Ljubljana dokazuje, kako neznani in znani vplivneži vodijo slovensko zdravstvo. V zadnjem času namreč lahko spremljamo pereče razmere na inštitutu, potem ko se je minister za zdravje Aleš Šabeder odločil zamenjati predsednika sveta onkološkega inštituta Petra Požuna in članico Ano Žličar, torej dvojico, ki je v sporu s kirurgom in članom sveta dr. Erikom Brecljem in generalno direktorico inštituta Zlato Štiblar Kisić, za katero je poleg inšpektoratov tudi vladna služba za zakonodajo ugotovila, da je njena zaposlitev v neskladju z zakonodajo. “Minister Šabeder je očitno uklonil hrbtenico pred Brecljem,” je zamenjavo članov sveta inštituta komentiral nekdanji direktor Onkološkega inštituta v Ljubljani prim. Janez Remškar, dr. med.

Minister Šabeder je sicer nedavno za STA navedel, da se je odločil za menjavo, ker “že nekaj časa dobiva le informacije o notranjih nesoglasjih in kregarijah”. Trditev Šabedra je Požuna presenetila. Ta je namreč povedal, da ni nihče iz ministrovega kabineta stopil v stik z njim kot predsednikom sveta zavoda, prav tako pa ni bil seznanjen z obiskom Šabedra na inštitutu.

Nekdanja direktorica inštituta Žličarjeva je v komentarju izpostavila prepričanje, da je naklepno prihajalo do izigravanja zakonodaje oziroma več kot enoletnega skrivanja inšpekcijskih zapisnikov. Sedanja direktorica inštituta je namreč še potem, ko je imela v rokah inšpekcijske zapisnike, vztrajala, da naj bi bilo z njeno zaposlitvijo vse v najlepšem redu.

Ukrepanje zoper Breclja zaostrila odnose
Fronta Požun-Žličar in Brecelj-Štiblar Kisić se je še dodatno zaostrila potem, ko je Žličarjeva od direktorice zahtevala ukrepanje zoper Breclja, ker je ta njo in Požuna blatil v medijih. Štiblar Kisićeva zahteve ni upoštevala in je namesto tega na podlagi ugotovitev računskega sodišča kazensko ovadila Žličarjevo, ki je kot nekdanja direktorica sklenila pogodbo s podjetjem SCT, iz katere je bilo razvidno, da naj bi bile vse nepravilnosti glede vodovoda odpravljene, čeprav niso bile.

Zlata Štiblar Kisić (Foto: STA)

Remškar je kot nekdanji direktor Onkološkega inštituta v Ljubljani imel stik tako z Brecljem kot tudi s Štiblar Kisićevo, ki je bila njegova tedanja pomočnica za pravne zadeve. Leta 2015 je bil Remškar dolžan Breclju izdati opomin zaradi kršenja delovnih obveznosti. Ko je Remškar pred izrekom opomina o tem obvestil predsednico sveta Darinko Miklavčič, je ta svetovala, da naj tega raje ne stori, ker Brecelj uživa veliko medijsko in politično podporo. Remškar se je odločil, da sledi svoji vesti, zato je Breclju izdal opomin in s tem prispeval k svoji razrešitvi. Nato ga je predsednica sveta obvestila, da Brecelj s sopodpisniki zahteva izredno sejo sveta zaradi njegove razrešitve. Kot razlog so navedli neizvrševanje sklepov sveta, o čemer prej ni bilo rečenega prav nič. Remškar je bil nato oktobra 2015 razrešen, celotna zadeva pa se je znašla na ustavnem sodišču.

Foto: STA

Remškar je v svojem zapisu za Dnevnik Breclja označil kot “znanega vplivneža, katerega vpliv daleč presega njegovo formalno pozicijo”. Štiblar Kisićeva je po besedah Remškarja pravočasno stopila med zmagovalce, kar ji je omogočilo, da je bila sprva imenovana za vršilko dolžnosti generalne direktorice. V njenem primeru je nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc precej časa oklevala glede njenega pozicioniranja na mestu generalne direktorice Onkološkega inštituta, nato pa je spremenila mnenje in predlagala njeno imenovanje. V prvem intervjuju po imenovanju je Štiblar Kisićeva pohvalila Breclja, s čimer se mu je zahvalila za pot do pozicije, izpostavlja Remškar.

Po besedah Remškarja je na Onkološkem inštitutu zaradi naveze Brecelj-Štiblar Kisić pričelo brbotati, naposled pa je le počilo. “Prejšnji svet pod vodstvom Miklavčičeve je kršil takrat veljavno zakonodajo in Zlate Štiblar Kisić ni upokojil, kot mu je veleval zakon. Kdo vse je pri tem sodeloval, ne vem, zagotovo pa tudi odgovorni na ministrstvu za zdravje, predvidevam, da pod vplivom znanih in neznanih vplivnežev,” poudarja Remškar.

Janez Remškar (Foto: STA)

Imenovanje Žličarjeve ni bilo pogodu Štiblar Kisićevi
Ko je nato ministrica Kolar Celarčeva v svet inštituta imenovala Žličarjevo, to niti približno ni bilo pogodu Štiblar Kisićevi. Januarja lani je Remškar novi svet inštituta obvestil glede nezakonitosti delovanja prejšnjega sveta. Potem, ko je svet v novi sestavi prišel zelo blizu razreševanja afere na račun vztrajnosti Žličarjeve. Brecelj se je po besedah Remškarja odločil za napad, potem ko je dvojici Brecelj-Štiblar Kisić pričelo goreti pod nogami. Za POP TV je namreč povedal, da je ministra Šabedra opozoril glede dogajanja na inštitutu, minister pa naj bi nato še isti dan podal predlog za razrešitev Požuna in Žličarjeve.

“Minister je torej v enem dnevu klonil pod pritiskom znanega vplivneža, ne da bi preveril, čemu so njegovi svetniki na Onkološkem inštitutu prišli na sled. Sama oddaja na POP TV pa je bila sicer še en neokusen medijski linč nad Ano Žličar, ki se mu je, predvidevam, minister Šabeder želel izogniti in je raje upognil hrbet,” je kritično poudaril Remškar.

Hana Murn