Kakšna je prihodnost našega zdravstva?! Vsakemu petemu študentu medicine žal, da se je odločil za ta študij, skoraj polovica želi delati v tujini!

Padli predsednik vlade Marjan Šarec in njegov minister za zdravje Aleš Šabeder. (Foto: STA)

Anketa med študenti obeh slovenskih medicinskih fakultet je razkrila, da se vsak peti študent ne bi ponovno odločil za študij medicine, med študenti šestega letnika in dodatnega letnika se tako vsak tretji ne bi ponovno odločil za študij medicine. Skoraj polovica študentov razmišlja o nadaljevanju karierne poti v tujini ali je celo za to odločena. Podatki so še posebej zaskrbljujoči glede na to, da je po oceni OECD število zdravnikov v Sloveniji 3,1 zdravnika na tisoč prebivalcev, kar je precej pod povprečjem Evropske unije.

Študentski svet UL Medicinske fakultete je rezultate anketiranja študentov obeh medicinskih fakultet, kjer jih je spraševal po njihovem mnenju o slovenskem zdravstvenem sistemu in specializaciji iz družinske medicine, predstavil v okviru srečanja študentov Medicinske fakulteta Univerze v Ljubljani z ministrom za zdravje Alešem Šabedrom 10. oktobra lani. Prvič do sedaj smo dobili vpogled v mnenje slovenskih študentov medicine, ki je izjemnega pomena v luči sprejemanja nadaljnjih ukrepov in oblikovanja zdravstvene politike.

Iz Glasila Zdravniške zbornice Slovenije je razvidno, da je v anketi, ki je potekala od 12. do 23. septembra lani, sodelovalo 463 študentov medicine, kar je v študijskem letu 2018/2019 predstavljalo več kot četrtino vseh slovenskih študentov medicine. V prvem delu so se anketirani opredelili glede svojega zadovoljstva s slovenskim zdravstvom, zaznanih težav in želje po nadaljevanju kariere izven slovenskih meja, v drugem delu pa izrazili svoje mnenje glede specializacije iz družinske medicine. Zaskrbljujoče je, da je le 35,4 odstotka študentov zadovoljnih, 1, 5 odstotka zelo zadovoljnih, kar dve tretjini pa sta nezadovoljni ali manj zadovoljni. Negotovost pridobitve želene specializacije, nepredvidljiva zdravstvena politika za mlade zdravnike in dolgotrajni proces od zaključka študija do specializacije so študenti opredelili kot najbolj težavne.

Foto: STA

Avstrija, Nemčija in Švica najbolj zaželene
Prihodnje generacije zdravnikov so zelo negotove, saj je kar 40 odstotkov študentov izrazilo prepričanje, da ob zaključenem študijo ne bodo zadosti kompetentni za opravljanje svojega poklica. Na račun nezadovoljstva s slovenskim zdravstvenim sistemom ne čudi podatek, da se skoraj polovica slovenskih študentov medicine razmišlja o nadaljevanju kariere v tujini, ali pa je za to že odločena. Sodeč po podatkih ankete so za študente pri sprejemanju te odločitve ključni dejavniki: delovni pogoji, možnost pridobitve specializacije, možnost nadaljnjega izobraževanja in kariernega napredovanja. Največ študentov bi Slovenijo zamenjalo za Avstrijo, Nemčijo in Švico, številni bi odšli tudi v skandinavske države in Veliko Britanijo. Na vprašanje kaj bi jih prepričalo, da ostanejo doma, je večina navedla izboljšanje delovnih pogojev in pa izboljšanje višine plač.

Foto: STA

Glede na to, da se je po sklenitvi dogovora Ministrstva za zdravje o manjši delovni obremenitvi zdravnikov specialistov družinske medicine razkrilo, da v zdravstvenem sistemu danes primanjkuje 400 zdravnikov specialistov družinske medicine, je zaskrbljujoče, da skoraj dve tretjini vprašanih študentov menita, da so delovni pogoji v družinski medicini slabši od delovnih pogojev na drugih specialističnih področjih. Pri tem kot najbolj problematično opredeljujejo preobremenjenost in pomanjkanje družinskih zdravnikov ter neustrezno zakonodajo na področju primarnega zdravstva. Tako bi se za specializacijo iz družinske medicine odločilo le 1,7 odstotka študentov, več kot 60 odstotkov se za tovrstno specializacijo skoraj gotovo ali gotovo ne bi odločilo. Za specializacijo iz družinske medicine bi se v večjem deležu odločali, če bi se zmanjšale administrativne obremenitve in število opredeljenih pacientov na zdravnika ter se zvišale plače.

Hana Murn